'Naš naročnik mora vedeti, da je za to ceno dobil nekaj več. Preprosto moraš biti boljši'

Nedavno smo pisali o raziskovalcih na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki so razvili izjemno natančen algoritem za razpoznavo objektov. Preverili smo, kako to poteka na terenu.

Prvi projekt za celotno državo

Lasersko skeniranje in zajem podatkov lidar pri nas opravlja podjetje Flycom, ki ravno zdaj zaključuje s snemanjem Slovenije, kar je prvi tovrstni projekt za celotno državo.

''Teren je pokrit na novo, po enotni metodologiji, kar pomeni homogenost podatkov. Takšnega projekta ni mogoče izpeljati brez tehnologije, kot jo imamo mi. Ostale do zdaj narejene meritve so se v nekaterih primerih že pokazale za problematične, pokazala so se številna odstopanja,'' je kot bistveno prednost novih meritev izpostavil izvršni direktor podjetja Flycom Roman Bernard.

Projektni vodja lidarja pri Flycomu Luka Šolar je nadaljeval, da je namen projekta sicer večplasten, a ''prvenstveno gre za izdelavo natančnega modela terena, ki bo osnova za digitalizacijo vodotokov''. Nato pa se lahko podatki uporabljajo za izdelavo kart poplavnih študij in še za vrsto drugih posegov v naravo, gradenj in podobno. ''Interpretacija podatkov je praktično neomejena. lidar omogoča, da podatke obdelamo na računalniku in so dobra podlaga za vsa orodja, ki so danes na voljo,'' je dodal Bernard.

Skenira se s helikopterja

Meritve in snemanja opravljajo z izjemno natančnim laserjem, ki je pritrjen na helikopter. Skeniranja potekajo z višine 1400 metrov, a kljub temu dobijo zelo natančne podatke, saj so odstopanja le do 10 centimetrov, je povedal Šolar. ''Je pa to absolutna natančnost, ki je sicer odvisna tudi od drugih dejavnikov, ne le od sistema, ampak tudi od položaja satelitov, število satelitov v danem trenutku snemanja.'' Celotno območje, ki ga skenirajo, kontrolirajo tudi s kontrolnimi točkami na tleh, ki so na vsakih 5 do 10 kilometrov, to je okoli 4000 točk po Sloveniji, je še razložil.

Zbrane meritve nato posredujejo Geodetskemu inštitutu Slovenije, ki dokončno obdela podatke. Za druge naročnike pa po besedah Šolarja podatke tudi sami obdelajo, gre za ortofoto, modele površja, topografske karte in drugo.

Do zdaj so posneli že tri četrtine območja. Ko smo jih obiskali, so se odpravili na mariborski konec, lasersko skeniranje pa še čaka celjsko in ljubljansko kotlino in del Polhograjskega hribovja.

Tehnologija je močno napredovala

Bernard je nadaljeval, da je lidar relativno mlada tehnologija, stara 10, 11 let, s katero pa so pri Flycomu začeli že od samega začetka, a seveda so bila prva snemanja bistveno slabše kakovosti. ''Oprema je astronomsko napredovala, zdaj s take višine s hitrostjo helikopterja 100 km/h zagotavljamo 10 točk na m2. To je tako, kot če bi geodet na vsakem kvadratnem metru pomeril petkrat.''

V tujini so imeli takšne meritve že pred leti

Direktor Flycoma je opozoril, da se bodo morali ljudje zaradi podnebnih sprememb zagotovo prilagoditi in zato je skrajni čas, da ima Slovenija celostno zbrane podatke. ''V Nemčiji so take načrte izdelali že sedem, osem let nazaj,'' je dejal. Šolar je dodal, da je najbolj razvita na tem področju Nizozemska, ki zdaj dela že tretjo izmero površja. ''To bi se morali obnavljati na vsakih nekaj let, da bi dobili analize in trend, da bi lahko delali zaključke, katere so dobre rešitve, kje se dogaja plazenje tal, kje so deponije,'' je prepričan Bernard.

Večinoma delajo v energetiki

Sicer podjetje tako v Sloveniji kot tujini dela predvsem na področju energetike oziroma diagnostike daljnovodov. ''Naš trg je za naše podjetje absolutno premajhen. Že pred 13 leti smo se odpravili v tujino. Trenutno diagnostiko daljnovodov naša ekipa snema za nemški Tennet. S posebnimi kamerami ugotavljamo mehanske napake, slabe spoje, slabo izolacijo. Vzporedno delamo tudi lidar, s čimer pridobivamo podatke o razdaljah med vodniki,'' je povedal Bernard in dodal, da so zdaj za obdelavo vseh zbranih podatkov razvili tudi svojo programsko opremo GMS3. S tem lahko vse podatke uporabnik prejme neposredno na telefon. ''Je na terenu, pride do daljnovoda, vpiše številko, vidi napako,'' je prednosti programske opreme naštel Bernard.

'Preprosto moraš biti boljši'

''Naši naročniki želijo rešitve na ključ, mi jim samo sledimo. Od zajema podatkov do obdelave do končnega rezultata. In to je naša tržna prednost,'' je poudaril Bernard. ''Moramo se zavedati, da mi nismo več tako poceni, da je delovna sila vse dražja in zato se že bojujemo, denimo s cenejšimi Poljaki. Celovita rešitev je naša prednost. Naš naročnik mora vedeti, da je za to ceno dobil nekaj več. Preprosto moraš biti boljši.''

''Ustaviti se ne smemo, če se ustavimo za tri leta nas prehitijo,'' je dejal Bernard. Šolar pa je dodal, da morajo vsaj dan delati na novih idejah, prebirati, kaj delajo drugi, predvidevati nove rešitve. ''Ko tak način razmišljanja postane način življenja, potem je to preprosto, potem je to samoumevno in tako je v Flycomu. Osnova razlika pri uspešnih je, da se ne smeš osredotočiti na Slovenijo. Vsi, ki hočejo uspeti, morajo na globalni trg,'' je povedal. Vsekakor pa njihovo delovanje ni brez ovir. Naleteli so na številne birokratske ovire, ko na mednarodnih razpisih tuje države skušajo favorizirati domača podjetja, pa do raznih letalskih predpisov, ko so morali za vsako državo iskati nova dovoljenja.

Posel v Indiji?

Podjetje je storitve opravljali skoraj v vseh evropskih državah: Armenija, Hrvaška, Srbija. Avstrija, Nemčija, Romunija, Bolgarija, delali so tudi v afriškem Kongu. Zdaj pa si nadejajo sklenitve posla v Indiji, kjer so se prijavili na razpis. ''Tam je ogromen trg, imajo pa tudi ogromne težave z energijo. Res je, da smo v tekmi z vso svetovno konkurenco, a poleg opreme imamo mi tudi znanje. Naročnik rabi poročila, izdelek, njega ne zanima, ali letiš s helikopterjem ali balonom. Pri Flycomu so helikopterji samo orodje, že dolgo niso naša primarna dejavnost,'' je bil jasen Bernard.