"Meščani mestni gozd vidijo kot celoten gozd v Ljubljani. Za nas to predstavlja bolj kompleksno področje: strateško območje mestnih gozdov v lasti MOL predstavlja dobrih sedem odstotkov gozdov v Ljubljani, kar pomeni, da velik del za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij uresničujemo v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov," je izpostavil na nedavnem posvetu o upravljanju mestnih gozdov. Od 2151 hektarjev mestnih gozdov je v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL) le 173 hektarjev, občina pa je v zadnjih dveh letih od zasebnih lastnikov odkupila še 31 hektarjev.
Eden od lastnikov dela gozda na Rožniku je tudi Jože Čad. Skupaj s sestro sta lastnika 11 hektarjev gozda v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. "Z mestno občino veliko sodelujem, ves čas. Za odkup zahtevam ceno, ki pa je mesto ni pripravljeno plačati," je dejal in dodal, da mu MOL ponuja ceno, ki bi veljala za osiromašen gozd. "Jaz pa sem lastnik nekega lepega parka, s katerim se mesto hvali povsod. Lahko jim prodam park, nikakor pa ne bom prodal osiromašenega gozda," je poudaril. Mestnim oblastem je predlagal tudi rešitev, da bi gozdove od lastnikov najeli, če želijo z njimi upravljati.
Lastniki imajo z vzdrževanjem gozda stroške, ki jih morajo kriti sami
Zadnjih 30 let sam intenzivno upravlja s tem delom mestnega gozda. To pomeni, da vsako leto lahko poseka le omejeno število dreves, za katera veljajo natančna navodila. "Sanitarna sečnja, če jo izvedeš pravočasno, prinese nek dohodek. In jaz sem pri tem uspešen, tako da sem na pozitivni ničli pri gospodarjenju," je dejal.
Včasih pa morajo lastniki posekati kakšno drevo, saj jim odločbo o tem izda Zavod za gozdove. "Če gre za recimo primer smreke, ki jo je napadel lubadar, dobiš odločbo in 14 dni časa, da to smreko odstraniš. V nasprotnem primeru si kazensko odgovoren in to naredi nekdo drug na tvoje stroške. Lastniki smo torej obvezani to narediti in to je vedno samo strošek," pravi in dodaja: "Takšna smreka, ki jo napade lubadar, izgubi na ceni in s prodajo praktično zgolj pokrivaš stroške spravila."
Poleg tega kot solastnik gozda plačuje davek na katastrski dohodek. "Tu ni razlik. Se pravi nekdo, ki gospodari s svojim gozdom zelo uspešno (npr. lovci), plača državi enak davek, kot ga plačam jaz, ki vzdržujem gozd, zato da ga uporabljajo meščani," je izpostavil Čad. Ljudje, ki vsakodnevno uporabljajo mestne gozdove, pa se tega praktično niti ne zavedajo. "Gozdne dobrote so prosto dostopne vsem. In ljudje tukaj nimajo zadržkov. Ljudje hodijo po gozdu in poberejo vse, kar se najde. Potrgajo vse, kar se najde, spustijo kužka, da gre malo zajčke preganjat. Ljudje se v gozdu obnašajo, kot da je to splošna dobrina, ki velja za vse," je dejal in dodal, da bi rad, da bi se njegov trud nekje tudi poznal in prepoznal.
"Lastnik, ki nima možnosti vzdrževati in ustvarjati nekega dohodka, potem tudi nima interesa za vzdrževanje, zato je gozd na Rožniku slabo vzdrževan. Potrebuje nekega upravnika, ki bo imel tudi sredstva, strokovno službo ter delavce, ki bodo lahko vzdrževali ta gozd," je prepričan Čad.
Komercialne sečnje po njegovih besedah na Rožniku ni. Kot pravi, se zaveda, da dolgoročno gozd na Rožniku nikoli ne bo gospodarski gozd. "To je park in to dejstvo je treba sprejeti. Lastniki to moramo sprejeti. Čakamo na primerno odškodnino, da se te zadeve uredijo in se pojavi nek upravnik, ki bo skrbel, da bo ta gozd lepo vzdrževan," nam je pojasnil.
To ni prvi tako obsežen posek
Kako pomemben je za prebivalce Ljubljane ta "gozdni raj" sredi mesta, se je pokazalo ob nedavnih protestih zaradi obsežnega poseka dreves na Rožniku. Nekateri nasprotniki sečnje so v tem videli željo po izkoriščanju gozda za kovanje dobičkov.
A dejstvo je, da je odločbo za posek izdal Zavod za gozdove (ZGS), kjer pravijo, da so o načrtih in razlogih za sečnjo obvestili vse vpletene strani. Zato je Barbaro Slabanja, strokovno sodelavko za varstvo gozdov pri Območni enoti Ljubljana ZGS, presenetilo tako veliko zanimanje za nedavni posek.
"To ni prvi posek v takem obsegu na tem območju. Prva večja sečnja, ki je bila večja, kot je ta, je bila leta 2012. In od takrat do danes smo na istem območju izdali 28 odločb za posek. To se pravi, da smo res posegali počasi, postopoma. Dokler nas ni narava z naravnimi ujmami prisilila, da smo zdaj v fazi, ko je treba dejansko zaradi varnosti in zaradi zagotavljanja trajnosti gozda posekati stara drevesa. Pa še tu ne bomo posekali vseh, ampak se določeno drevje pušča zaradi potreb po zagotavljanju biotske pestrosti. Tako da res ne vem, kaj je razlog za takšen odziv, ker to ni prva takšna sečnja," je poudarila Slabanja.
Ker gre za krajinski park in torej večnamenski gozd, s katerim se upravlja trajnostno in sonaravno, to zahteva več sodelovanja z lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora. "Življenjski cikel gozda od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka do sestoja v obnovi običajno traja 100 let. Na posamezne faze so vezane tudi različne živalske in rastlinske vrste v gozdu. Zato pri upravljanju gozda vedno sledimo cilju, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Na ta način zagotavljamo raznolike življenjske prostore za različne vrste. Seveda pa to ni edina ekološka funkcija, ki jo gozd opravlja," je pojasnila Slabanja.
Strokovnjaki so izpostavili tudi, da stara drevesa porabljajo vse manj CO2 v primerjavi z drevesi v zreli fazi. "Pogosto je zmotno prepričanje, da starejši in stari gozdovi vežejo večje količine atmosferskega ogljika. Ta se v največjih količinah veže v gozdnih sestojih, ki intenzivno volumensko priraščajo, to pa so nekaj desetletij stari sestoji v fazi intenzivnega razvoja. V starejših in starih gozdovih je prirastek vse manjši in posledično se v gozdovih veže vse manj ogljika," je poudaril Matija Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zato je za pomlajevanje gozda nujno, da se starejša drevesa, ki so navzven videti zdrava in močna, pravočasno odstranijo. "Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju," so opozorili pri ZGS.
Posek nujen tudi zaradi porušenega razmerja razvojnih faz
Povprečna osutost bukove krošnje v Sloveniji se je od leta 1993 do 2020 povečala s 13,9 odstotka na 32,2 odstotka, so opozorili na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS). Med povzročitelji poškodb drevja prevladujejo vremenski dejavniki (žled, veter, sneg), žuželke in bolezni. Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih krajinskega parka. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore. Najbolj obsežne poškodbe gozdov krajinskega parka pa je do zdaj povzročil žledolom v letu 2014.
"Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst, ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda, ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki, načrtnim puščanjem odmrlega lesa in drugimi," je pojasnil Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Kot je poudaril, imajo gozdovi v krajinskem parku porušeno razmerje razvojnih faz, saj prevladujejo debeljaki in stari sestoji. Gozdni sestoji imajo spremenjeno drevesno sestavo zaradi preteklega gospodarjenja, ko se je pospeševalo smreko na njena nenaravna rastišča. Izpostavil je tudi, da gre pri sanitarnem poseku za sečnjo okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Zato je sanitarni posek najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda.
Prebivalci se lahko vključijo v razpravo o upravljanju z mestnimi gozdovi
Ker so mestni gozdovi eden od ključnih elementov prostora za kakovost bivanja v prestolnici, MOL v zadnjih 10 letih namenja veliko pozornosti in sredstev za njihovo upravljanje. Leta 2019 so sprejeli tudi Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020–2045. "Pri pripravi strateškega dokumenta smo velik del časa namenili vključevanju deležnikov: strokovnih inštitucij iz različnih sektorjev, lastnikov gozdov in zelo širok spekter uporabnikov. Takšna raznolikost deležnikov v praksi zahteva veliko naporov, da uresničujemo potrebe vseh, hkrati pa je primaren namen mestnih gozdov njihove ekološke in socialne funkcije," je pojasnil Jurij Kobe z Mestne občine Ljubljana.
Slabanja pa je vse zainteresirane povabila, da se prihodnje leto, ko se začne priprava novega gozdnogospodarskega načrta, vključijo v javno razpravo. "Že tako imamo participacijo široko zastavljeno, ampak glede na odzive, ki so se zdaj pojavljali zaradi Rožnika, bomo zastavili še širšo participacijo kot običajno. Se pravi, ne bodo samo tri možnosti za sodelovanje in izražanje svojih pobud in želja v zvezi z upravljanja z gozdom, ampak bodo te možnosti širše zastavljene," je dodala.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.