AED je mogoče vpisati na spletni strani aed.dsz.si, kjer lahko lastniki in skrbniki registrirajo napravo, vnesejo podatke o lokaciji, mestu namestitve, dostopnosti, proizvajalcu in modelu naprave, prisotnih otroških elektrodah ter kontaktu skrbnika. Zaželena je tudi fotografija naprave in mesta namestitve. Podatke o že vpisanih AED pa je na isti spleti stani možno posodobiti.
Vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink je na današnji novinarski konferenci dejal, da je nacionalna evidenca AED ključni del odziva sistemov nujne medicinske pomoči ob srčnem zastoju in pomembno operativno orodje dispečerske službe zdravstva. "Ob klicu na številko 112 lahko zdravstveni dispečer k najbližjemu avtomatskemu zunanjemu defibrilatorju očividca dogodka usmeri le v primeru, če je ta naprava vpisana v nacionalno evidenco in so podatki o njeni lokaciji ter dostopnosti tudi pravilni in ažurni," je poudaril.
Po njegovih besedah vsak dodatni vpis pomeni večjo možnost, da bo AED pravočasno uporaben, kar lahko bistveno poveča možnost preživetja osebe s srčnim zastojem in boljše kakovosti življenja po preživetju.
Trenutno je v evidenco vpisanih 3871 avtomatskih zunanjih defibrilatorjev, prizadevajo pa si, da bi jih bilo vpisanih čim več. "Vsak pravilno evidentiran avtomatski znanji defibrilator lahko v kritičnem trenutku pomeni razliko med življenjem ali smrtjo," je še dejal Fink.
Vodja Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana Tina Berčan pa je dodala, da je za učinkovito uporabo AED v nujnih primerih pomembno, da vemo, kje se nahaja in kdaj je dostopen. Lastnike in skrbnike AED zato pozivajo, da naprave vpišejo v evidenco, redno preverjajo in posodabljajo podatke o lokaciji, dostopnosti in stanju naprave. "Vsak AED šteje, vendar le, če ga lahko pravočasno najdemo in uporabimo," je še poudarila.
Zdravnica konzultatntka Dispečerske službe zdravstva Aleksandra Mohar je danes povedala, da nenadni srčni zastoj ostaja velik javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsako leto zastoj utrpi več tisoč ljudi. Poudarila je, da srčni zastoj ne izbira, lahko se zgodi vsakemu in lahko se zgodi kjerkoli, vsak od nas pa se lahko znajde tudi v vlogi očividca.
Pomembno je prepoznati osebo v stiski, hitro poklicati 112 in sodelovati z zdravstvenim dispečerjem. Pomemben člen v verigi preživetja je tudi uporaba AED, ki ob srčnem zastoju prepozna motnje ritma in s sproženjem električnega sunka pošlje elektriko skozi srce. Spomnila je, da v času srčnega zastoja kri ne kroži po telesu in kisik in hrana ne prihajata do vitalnih organov, zato je hitri pričetek temeljnih postopkov oživljanja zelo pomemben.
Zdravstvena dispečerka Katja Avguštin je dodala, da je dostopen in delujoč AED izjemnega pomena, saj to pomeni, da bo pacient lahko dobil oskrbo, ki jo potrebuje. "Izrednega pomena je, da zdravstveni dispečerji vemo, kje so na voljo defibrilatorji, da lahko klicatelje oziroma očividce napotimo po ta prost AED in ga lahko potem prinesejo do pacienta," je povedala.
Poudarila je, da je AED za uporabo popolnoma varen in da jih skozi postopek uporabe vodi naprava sama in tudi zdravstveni dispečer. Ob tem je vse pozvala, naj se redno udeležujejo tečajev za izvajanje prve pomoči, številne organizirajo tudi v tednu oživljanja, ki poteka do petka.
V Dispečerski službi zdravstva pa v tednu oživljanja organizirajo dneve odprtih vrat, in sicer vsak dan ob 9. in 16. uri. Ogled je brezplačen in je namenjen starejšim od 14 let. Za ogled dispečerskega centra Ljubljana se je treba prijaviti na www.dsz.si/index.php/sl/.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.