Slovenija

'Lastno mnenje je največja groza današnjega časa. Je znak hudega individualizma'

Ljubljana, 18. 03. 2022 17.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Barbara Slukan
Komentarji
0

Nezaupanje v medije se je po epidemiji koronavirusa z rusko-ukrajinsko vojno začelo še poglabljati. Kdor je prej dvomil v poročanje o virusu, zdravstvu in cepivih, zdaj dvomi o dogodkih na vzhodu. O vprašanju, zakaj ljudje ne zaupajo več medijem, niti strokovnjakom, ki so ključni pri razumevanju svetovnih kriz in kako zaupanje vanje spet vzpostaviti, smo se pogovarjali z antropologom in psihoterapevtom.

Erozija zaupanja v medije ni nedaven fenomen, pojasnjuje antropolog Dan Podjed, pojavil se je z družbenimi omrežji, kjer si danes lahko strokovnjak za imunologijo, jutri vojni analitik. "Lastno mnenje je največja groza današnjega časa. Je znak hudega individualizma. Če ima vsak lastno mnenje, potem nimamo več skupnega mnenja," pojasnjuje Podjed.

Na tisoče lastnih stališč o dogodkih je v precej kratkem času pripeljalo do preobilja spletnih informacij, ki pa jih zdaj sami le še stežka predelamo in razumemo. "In če prijatelj reče, kaj se dogaja po svetu, mu seveda verjamemo. Mislim, da je tu glavni problem. Informacij je preveč in da je vsak posameznik pravzaprav postal medij zase," še pravi. Ti skupaj z algoritmi spletnih omrežij izkrivljajo objektivno sliko resničnosti, poudarja dr. Sebastjan Kristovič z univerze Alma Mater. "Ljudem, ki pripadajo enim prepričanjem, socialna omrežja vedno bolj servirajo ravna tista prepričanja," pravi. "To so dostikrat inovativni ljudje, ki znajo razmišljati divergentno, prikažejo nenavadne povezave med dejstvi, včasih si jih izmislijo, zato jim ljudje prisluhnejo," pa dodaja Podjed.

Antropolog Dan Podjed
Antropolog Dan Podjed FOTO: Kanal A

Na zaupanje vplivamo mediji sami

Bodisi o koronavirusu ali rusko-ukrajinski vojni – bolj jim zaupajo kot medijem, za kar pa smo, pojasnjujeta strokovnjaka, precej krivi tudi mediji sami. "V poplavi novic, brez tega da zraven napišete škandalozno, presenetljivo ali neverjetno, novica enostavno ne bo zanimiva," dodaja Podjed.

K privlačnosti novic bi zagotovo bolj pripomoglo iskanje resnic med ljudmi in v središču dogajanja, poudarja Kristovič: "Treba je delati na kulturi novinarstva, ki temelji na objektivni objektivizaciji dejstev, da jih ljudje sami vidijo in zberejo." Podjed pa ob tem meni: "Mislim, da je prav, da mediji, torej strokovnjaki za novice, date tem ljudem možnost in priložnost, da so slišani."

Kar smo že počeli v času koronske krize in kar še bolj izčrpno počnemo zdaj – s pomočjo posameznikov in tudi množic s kriznih žarišč ustvarjamo jasnejšo in konkretnejšo predstavo o svetu – tistemu, ki nam je blizu in tistemu malo dlje.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3