Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje morajo prosilci vložiti na upravni enoti, na območju katere je nastanitveni center oz. kjer prebivajo in sicer v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona. Za tiste, ki so v postopku ugotavljanja nadaljnje upravičenosti do začasnega zatočišča, pa začne ta rok teči z dnem dokončnosti upravnega akta. Prosilci morajo priložiti dokazilo o priznanem statusu začasnega zatočišča in potrdilo urada o naslovu prebivališča. O izdaji dovoljenja za stalno prebivanje bo odločalo notranje ministrstvo po skrajšanem postopku. Osebam, ki bodo zaprosile za omenjeno dovoljenje, ne bo treba plačati upravne takse.
Uveljavljaje pravic
Osebe, ki bodo pridobile dovoljenje za stalno prebivanje in prijavo prebivališča, bodo lahko uveljavile pravice iz naslova zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in dela ter socialnega varstva. Urad za priseljevanje in begunce bo največ tri mesece zanje kril stroške zdravstvenih storitev. Tudi denarne socialne pomoči bodo lahko prejemali le največ tri mesece. Prav tako jim ne bo treba plačevati šolnine v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju. V nastanitvenih centrih urada, pa imajo pravico prebivati še največ 18 mesecev od uveljavitve zakona, razen v tistih, ki se deloma ali v celoti zapirajo. To pa ne velja za mladoletne osebe, invalide, starejše osebe, nosečnice, samske ženske, starše samohranilce z mladoletnimi otroci, žrtve spolnih zlorab ter mučenja ali organiziranega nasilja, za katere zdravstvena komisija pri uradu zaradi posebej utemeljenih razlogov predlaga nadaljnje bivanje v nastanitvenih centrih, ki jih določi urad. Te ranljive skupine so po 18 mesecih od uveljavitve zakona dolžne prispevati k nastanitvi in oskrbi v nastanitvenem centru. Merila za določitev prispevka k nastanitvi in oskrbi in način plačevanja prispevka bo določila vlada.
Med drugim so poslanke in poslanci v zakon še vnesli rešitev, po kateri imajo tako osebe, ki bodo po tem zakonu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, kot tudi osebe z začasnim zatočiščem, ki se odločijo za zasebno nastanitev, pravico do denarnega nadomestila za nastanitev. S tem naj bi se vzpodbudilo osamosvajanje teh oseb, iskanje zasebnih možnosti za nastanitev in uspešnejši integracijski proces v prehodnem obdobju.
Kako do državljanstva?
Osebe, ki bodo pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu, bodo lahko zaprosile tudi za državljanstvo. Pri tem se jim bo čas dejanskega bivanja v statusu začasnega zatočišča všteval v čas, ki je po zakonu o državljanstvu potreben za pridobitev slovenskega državljanstva. Ne glede na to pa bodo morali za pridobitev državljanstva izpolnjevati vse ostale pogoje, ki jih zakon predpisuje za naturalizacijo.
Danes sprejete zakonske rešitve se nanašajo samo na osebe, ki bodo imele na dan uveljavitve tega zakona začasno zatočišče. Za osebe, ki bi takšen status dobile v prihodnosti, naj bi bil namreč pripravljen nov poseben zakon.
