Lažje do izvršbe?

Vlada predlaga spremembe zakona o plačilnem prometu v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov. Tako naj bi sodišča po novem imela neposreden dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov, s čimer se odpravlja administrativne ovire, pospešuje izvršilne postopke ter zmanjšuje stroške sodišč, je ob predstavitvi predloga novele zakona, ki jo državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt.

Sodišča bodo po predlogu imela dostop v register transakcijskih računov že zgolj z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča imetnika transakcijskega računa, medtem ko zdaj veljavna ureditev od njih zahteva tudi navedbo davčne številke. Z uveljavitvijo sprememb bodo sodišča razbremenjena dodatnega predhodnega vpogleda v drug register, kar je po Maroltovih besedah precej zamudno.

Marolt je še opozoril, da je od sprememb zakona o plačilnem prometu, ki jih je narekovala odločba ustavnega sodišča iz leta 2005, samo na dveh največjih okrajnih sodiščih nastalo za več kot 150.000 evrov stroškov iz naslova poizvedovanj pri komercialnih bankah. Poleg tega se je seveda tudi podaljšal čas odločanja, je dodal.

V vseh poslanskih skupinah so predlogu novele zakona izrekli podporo, pri tem pa izpostavljali predvsem pričakovano zmanjšanje preobremenjenosti sodišč. Bogdan Barovič (SNS) je ob tem menil, da je ob vseh že sprejetih ukrepih za zmanjšanje sodnih zaostankov zdaj pa res že čas, da lahko državljani in državljanke pričakujejo, da bo do zmanjšanja zaostankov res prišlo.

Vili Rezman (DeSUS) pa se je vprašal, ali se problem dostopnosti davčne številke morda ne dramatizira preveč. Problem plačilnega prometa je sicer po oceni DeSUS v zelo slabi poslovni kulturi, pri čemer je Rezman opozoril, da problema plačilne nediscipline ni opaziti zgolj pri pravnih osebah, še veliko več kršiteljev je med fizičnimi osebami, s katerimi imajo tudi sodišča verjetno največ dela.