Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, ki se je začel uporabljati z današnjim dnem, naj bi vzpostavil ustreznejši in preglednejši sistem priznavanja izobrazbe, z njim pa je odpravljen dosedanji sistem nostrifikacije.
Nov zakon naj bi olajšal tudi priznavanje izobraževanja v tujini, s tem pa tudi lažjo prehodnost med različnimi izobraževalnimi sistemi, stopnjami in programi, zlasti v skupnem evropskem visokošolskem prostoru. Z uveljavitvijo tega zakona je prenehal veljati 33 let star zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
Po novem dva postopka: za izobraževanje in za zaposlovanje
V postopku priznavanja za namen nadaljnjega izobraževanja bo mogoče uveljavljati pravico do izobraževanja ali prekvalifikacijo. V primeru, če so med tujim, v celoti opravljenim izobraževalnim programom v primerjavi s slovenskim bistvene razlike v obsegu in stopnji izobraževanja, se imetniku tuje listine omogoči nadaljevanje izobraževanja, kot da bi imel listino o deloma opravljenem izobraževanju.
Postopek priznavanja za namen zaposlovanja pa predvideva, da se imetniku tuje listine z upravno odločbo ugotovi stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja. Ugotovi se pa tudi enakovrednost v tujini pridobljene izobrazbe. Postopki priznavanja in vrednotenja naj bi bili tudi bistveno krajši in enostavnejši, kot so bili po starem zakonu o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih spričeval iz leta 1972, ki je veljal doslej, je praviloma omogočal le primerjalni postopek, v katerem je imetnik tujega spričevala pridobil ustrezni slovenski naziv poklicne in strokovne izobrazbe ali ustrezni slovenski strokovni in znanstveni naslov. Tujim diplomantom je praksa glede na zakon praviloma povzročala probleme.
