Poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je s prepričljivo večino glasov delegatov kongresa LDS v Ljubljani postal tretji predsednik Liberalne demokracije Slovenije. Njegova protikandidata, svetovalec predsednika republike Ivo Vajgl in poslanec Jožef Školč, sta dobila 133 oziroma 45 glasov delegatov (veljavnih je bilo 398 glasovnic).
V podpredsedniški tekmi je z 203 glasovi zmagala dosedanja podpredsednica Zdenka Cerar, medtem ko je njena protikandidatka Breda Krašna prejela 173 glasov.
Novi podpredsednik LDS je nekdanji gospodarski minister v Ropovi vladi in sedanji poslanec Matej Lahovnik, ki je zmagal z glasovi 238 delegatov. Njegova protikandidata, poslanca Milan M. Cvikl in Marko Pavliha sta prepričala 86 oziroma 57 delegatov.
Razprava je le bila
Predsedujoči na kongresu LDS Anton Anderlič se je opravičil delegatom in pojasnil, da z odpovedjo razprave o predstavitvah kandidatov za predsednika in podpredsednike ni želel omejevati razprave in da je naredil napako, ker je dajal besedo tistim, ki se predhodno niso prijavili k besedi. Odločil je, da bodo razpravo nadaljevali "strogo po poslovniku". g.
Odpoved razprave razjezila Biščaka
Odpoved razprave je podprla večina delegatov, kljub temu pa mu je del članstva ostro nasprotoval in celo dvomil v liberalnost stranke, ki svojim članom ne pusti do besede. Nekdanji izvršni direktor LDS Bogdan Biščak je ob prvotni odločitvi Anderliča dejal, da zapušča kongres, saj zaradi onemogočanja razprave na njem ne želi več sodelovati. Pridružil se mu je tudi nekdanji podpredsednik LDS in sedanji poslanec Slavko Gaber z besedami, da bi bilo treba razpravo omogočiti celo v primeru, ko bi to zahteval en sam delegat. Podobnega mnenja je bil kandidat za predsednika Ivo Vajgl in predlagal, da bi razpravo delegatov omejili na dve minuti.
Drnovšek ni podprl nobenega kandidata
Predsednik republike Janez Drnovšek je v nagovoru delegatom kongresa zaželel, da bi stranka imela v prihodnjih letih veliko uspeha, izvolila "dobro vodstvo za prihodnost" in nadaljevala tisto tradicijo, ki "smo jo vzpostavili tam od začetka devetdesetih let."
Drnovšek v 15-minutnem nagovoru ni podprl nobenega od treh predsedniških kandidatov.
Drnovšek, ki je kar enajst let vodil stranko, se vabilu na zadnji kongres ni odzval, zato je bila njegova tokratna udeležba za marsikoga presenečenje. Toda LDS je stranka, ki ga je kandidirala na predsedniških volitvah leta 2002. "Zato se mi je zdelo prav, da v trenutku, ko po oceni mnogih izmed vas stranka doživlja določeno krizo, morda težke trenutke, ko išče svojo pot, usmeritev za naprej, da v tem trenutku kot nekdanji predsednik in tudi vaš kandidat na predsedniških volitvah pridem in spregovorim nekaj besed."
Rop: Strnimo vrste
Novo vodstvo LDS bo imelo odgovorno nalogo: moralo bo notranje konsolidirati stranko, oblikovati programsko alternativo vladi in dokazati, da LDS zna delovati v opoziciji, je še pred razpravo o statutarnih spremembah na današnjem kongresu stranke izpostavil njen dosedanji predsednik Anton Rop. Kot pravi, je le enotna in konsolidirana LDS lahko močna, odločna in uspešna.
LDS se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah po dolgih letih vodenja države znašla v povsem novi vlogi največje opozicijske stranke, je povzel Rop. Za LDS je bila to popolnoma nova izkušnja, zato se je stranka v tem letu iskala in tudi delala napake. A v zadnjih mesecih se njena opozicijska vloga uveljavlja in njen vpliv se povečuje. To je po Ropovem mnenju dokazal tudi referendum o zakonu o RTV Slovenija.
LDS je na kadrovski, programski in organizacijski prelomnici, pravi Rop. Kritično je spregovoril o delu vlade premiera Janeza Janše in opozoril, da je čas za alternativni program vladi in za močno LDS. Stranka se mora notranje povezati in ponuditi alternativo. "Če bo danes kdo mislil, da je zmagovalec, bomo na koncu vsi poraženi," je dosedanji predsednik še opozoril svojega naslednika, ki ga bodo izvolili delegati današnjega kongresa.
Odslej le dva podpredsednika
Delegati so na predlog nekdanjega novogoriškega župana Črtomira Špacapana z 207 glasovi za in 133 proti sprejeli odločitev, da stranka ne bo imela več pet podpredsednikov, ampak le enega podpredsednika in eno podpredsednico. Predsednik in podpredsednika bodo imeli štiriletni mandat, ki ne bo vezan na mandat sveta stranke - ta se namreč izteče konec prihodnjega leta
Delegati so zavrnili predlog, ki je zmanjševal število podpredsedniških mest s pet na tri, od katerih bi morali biti najmanj dva drugačnega spola od predsednika stranke. Po mnenju Špacapana pa bi tudi tri podpredsedniška mesta "pomenila neosebnost in nerazpoznavnost funkcije".
To je sprožilo protestni odstop Cvete Zalokar Oražem od kandidature. Izrazila je razočaranje, da so delegati ob sprejemu Špacapanovega predloga zaploskali. "Ne želim biti v vodstvu takšne stranke," je dejala Zalokarjeva, ki je navedla besede iz vnaprej pripravljenega govora, ki ga je želela imeti ob podpredsedniški kandidaturi in v katerem je želela pozdraviti sprejem ženskih kvot "brez večjih dilem in krčev". Protestu Zalokarjeve se je s podobnimi besedami pridružila tudi poslanka Majda Širca.
