V LDS se z odločitvijo vlade o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji ne strinjajo. Predsednik LDS Jelko Kacin jo je označil kot "nepričakovano, presenetljivo in izrazito enostransko". Član LDS Milan M. Cvikl pa je v imenu poslanske skupine stranke v Ljubljani poudaril, da "imamo biciklistično vlado, ki se noče pogajati o treh regijah in je tako izpustila v zrak do 100 milijard tolarjev sredstev, ki bi jih sicer lahko pridobila od EU".
Vlada se po Kacinovih besedah več kot očitno podreja EU, namesto da bi sledila dolgoročnim interesom in potrebam skladnega razvoja države, ter je tako podcenila pomen in posledice te odločitve, ki je po njegovem mnenju dolgoročno škodljiva.
"Zaradi zgodovinskih okoliščin in posledic dosedanjega neenakomernega razvoja države, v katerem prednjači Ljubljana s širšim zaledjem, bo v primeru, če bo obveljala 'dopisna' odločitev vlade, zahodna regija postala in ostala talka bolj razvite Ljubljane. Odločitev vlade ne more in ne sme biti podrejena le trenutnemu črpanju sredstev EU oziroma vračanju našega finančnega prispevka v EU, ki ga vplačujemo v proračun EU," je v sporočilu za javnost poudaril Kacin.
Predlog za dve regiji
Slovenija bo Evropski komisiji predlagala členitev države na dve kohezijski regiji. Predlagani sta dve regiji na ravni NUTS 2, in sicer vzhodna in zahodna Slovenija. Kot je v Ljubljani dejal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, je v tem trenutku predlog za delitev na dve kohezijski regiji "edini realen in verodostojen".
Slovenija bo s predlagano členitvijo nastopila v pogajanjih z Evropsko komisijo. Če bo želela Slovenija novo ureditev uveljaviti z letom 2007, bo morala pogajanja s komisijo skleniti že do konca leta. Skladno z uredbo o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS) lahko namreč vse spremembe v klasifikaciji v veljavo stopijo šele 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu.
Strinjajo se z vlado
"Z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja smo dali vladi možnosti, da z uredbo določi delitev Slovenije na kohezijske regije, to pa za nas pomeni, da vlada lahko odloči, kakor misli, da je najbolje. V tem smislu soglašamo s tem, da se je vlada odločila tako," je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič. Kot je dodal, v DeSUS razlogov za takšno odločitev vlade ne poznajo, vendar pa menijo, da bodo ti verjetno upravičili delitev države na dve kohezijski regiji.
V NSi pa menijo, da je treba vladni predlog členitve Slovenije na dve kohezijski regiji sprejeti. "Razumemo razloge za tak predlog. Ti so predvsem v omejitvah, ki jih postavlja evropska uredba o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko, hkrati pa je težko obljubiti delitev na več kot dve kohezijski regiji," meni poslanec NSi Anton Kokalj.
Med političnimi strankami je bilo dogovorjeno, da ostane določitev števila kohezijskih regij v pristojnosti vlade; takšna rešitev je bila, tako Kokalj, tudi uzakonjena v zakonu s spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. "Predlog vlade je treba konstruktivno sprejeti," je dodal Kokalj.
Že ob sprejemanju zakona so se po njegovih besedah zavzeli, da se prednostna območja določijo tudi v tistih razvitejših razvojnih in kohezijskih regijah, recimo po občinskih območjih, ki ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvitosti v EU. "To je za nas ključen instrument, ki bo moral na nek način nadomestiti izpad, ki bo nastal v manj razvitih območjih zaradi problematike črpanja evropskih sredstev," je poudaril Kokalj.
