Cerarjeva je ponovila, da so sodni zaostanki največji problem znotraj pravosodja, zato je odprava zaostankov prioriteta. Slovenija se bo morala soočiti z vprašanjem, kako zmanjšati pripad na sodiščih, ki se je letos znova povečal, treba bo spremeniti procesne zakone, pravosodni minister pa naj aktivno sooblikuje sodniške norme.
Za LDS je bilo vprašanje človekovih pravic in njihovo varovanje samoumevno, vendar pa v zadnjih štirih letih se je pokazalo, da to za vse ni tako samoumevno, je dodala Pavlinič Krebsova.
Cerarjeva je poudarila, da si v LDS želijo, da bi se povečalo zaupanje državljanov v pravosodje. Sodne zaostanke sicer lahko odpravijo le sodniki, pri tem pa lahko pomagajo tudi drugi elementi: še naprej naj bi se izvajala informatizacija sodstva, omogočalo dobre delovne pogoje, sodišča naj bi med seboj sodelovala s "posojanjem" sodnikov, itd.
LDS poudarja, da je potrebno v prihodnosti ovrednotiti sodne postopke: po eni strani je potrebno bagatelne zadeve umakniti s sodišč in uporabljati izvensodne poti reševanja sporov in spremeniti procesne zakone, da bi se preprečilo nepotrebno zavlačevanje postopkov, po drugi strani pa naj bi se tudi državljani spraševali, ali je potrebno, da gre njihov primer pred sodišče, ali ni možna druga pot, itd.
LDS se po besedah Cerarjeve zavzema, da je treba omejiti pritožbene poti možnosti razveljavljanja prvostopnih sodb, ker država ne more zagotoviti enako dragega in izčrpnega reševanja vseh zadev ne glede na njihov pomen in zahtevnost. Dodala je še, da je potrebno omejiti dostop do vrhovnega sodišča, ki je najvišja instanca in ustvarjalec sodne prakse, a je preobremenjeno s sojenjem na prvi stopnji.
V LDS se bodo zavzemali za nadaljnji dvig in krepitev standardov varovanja in spoštovanja človekovih pravic. Po besedah poslanke Pavlinič Krebsove se bodo v LDS še najprej zavzemali za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, saj dajejo civilnemu dialogu izjemen pomen. Še več, Pavlinič Krebsova je poudarila, da mora priti celo do prenosa določenih javnih pooblastil v nevladni sektor, in sicer tam, kjer se izkaže, da je to finančno in organizacijsko bolj učinkovito.
Na področju javne uprave so v naslednjem mandatnem obdobju pomembni profesionalizacija administrativnega aparata, fleksibilna organizacija projektov in upravnih procesov, usmerjenost uprav k uporabniku, izkoriščanje informatizacijskih rešitev za zniževanje stroškov državne uprave, itd. Pavlinič Krebsova pa poudarja, da je prišlo v minulem mandatu do sprejetja izjemno velike količine novih predpisov, ki so med seboj nepovezani, nepregledni, torej pravcata inflacija predpisov, kar je pripeljalo do birokratskih zahtev, ovir in postopkov.
Zato LDS opozarja, da je pri ustvarjanju novih predpisov treba biti previden.
Sedanja sektorska organizacija državne uprave kaže na vrsto slabosti, ki znižuje učinkovitost in racionalnost upravnih storitev države na lokalni ravni, menijo v LDS, zato je treba državno upravo organizirati po teritorialnem načelu. Državno upravo na lokalni ravni je treba organizirati tako, da bi se čim več storitev države opravilo na enem mestu.
