Zmanjšanje strahu pred bolečim umiranjem: le redki deležni paliativne oskrbe

Po jutranjem posvetu paliativnega tima na Onkološkem inštitutu, ki spremlja bolnike od zgodnje diagnoze neozdravljive bolezni vse do konca, se zdravnica in medicinska sestra odpravita k petim bolnikom na dom. Prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič iz mobilne paliativne enote na OI pripoveduje: "Danes je bolnik, pri katerem bomo urejali terapijo bolečine, večinoma pa se ukvarjamo z drugimi simptomi. Sprašujemo, če jim lahko v čem pomagamo, če so si ustvarili mrežo oskrbe na domu, to je patronaža, negovalci, medicinsko tehnični pripomočki. Sestra se pozanima o preležaninah, o kakšnih katetrih."

Pogosto so tudi svojci tisti, ki potrebujejo pogovor. Skrbi je veliko – ali bodo zmogli, ali imajo doma vse, kar potrebujejo, kam se obrniti, če ne bodo vedeli, kako naprej. "To, da jim najavljamo obiske čez dva do tri tedne – če situacija ni zelo težka – to, da imajo telefon, da vejo, da nas lahko kadar koli pokličejo, to jim zelo veliko pomeni. In sčasoma, ko opravimo enega, dva, tri, več obiskov – danes gremo k eni bolnici na sedmi obisk – se v bistvu zelo povežemo med sabo," pove Lahajnar Čavlovičeva. 

Mesečno opravijo do 120 obiskov. A potrebe so bistveno večje, pove vodja specializiranega paliativnega tima. 

Asist. dr. Maja Ebert Moltara, vodja spec. paliativnega tima na OI, predsednica slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe: "Naša osrednja Slovenija bi po državnem programu, ki ga imamo, potrebovala štiri do pet mobilnih enot. Imamo samo eno, ki jo eno enoizmensko izvajamo, ker več kadra nimamo."

Oskrbo nudijo tudi v ambulanti za zgodnjo in na oddelku za akutno paliativno obravnavo, kjer imajo sedem stalnih in tri zasilne postelje, ki so skoraj vedno polne. Hkrati pomagajo na drugih oddelkih, 24 ur so na voljo na telefonu. In ta lahko zazvoni celo do 40-krat dnevno.

Jernej Benedik, dr. med., oddelek za akutno paliativno oskrbo na OI pojasnjuje: "Ali so to neke nove težave, ali ne vejo, kako točno zdravila jemati, ali je kaj takega, da je treba tega bolnika iti tudi pod nujno pogledat. Tudi zdravniki kličejo na ta telefon, patronažne sestre kličejo na ta telefon. Pa ne samo osebni, tudi iz Kliničnega centra."

Pogovori z bolnikovimi najbližjimi, ki se znajdejo v velikih stiskah, lahko trajajo tudi 20 minut, a si je treba vzeti čas, pravi Benedik: "Ker veš, da če boš tega človeka opolnomočil, če mu boš vzel stiske, skrbi, bo lahko za tega bolnika skrbel doma. Ga ne bo treba na urgenco voziti in ga dodatno obremenjevati."

Paliativni oddelek ima poleg Onkološkega inštituta le še slovenjgraška bolnišnica, po Sloveniji pa je trenutno devet mobilnih paliativnih timov. Čeprav smo hitro starajoča se družba, država za paliativno oskrbo namenja le dva milijona letno. Pri nas vsako leto umre približno 20.000 ljudi, največ zaradi srčnega popuščanja, raka, pljučnih in nevroloških bolezni. Ebert Moltarova pove: "Bolnikov z rakom umre vsako leto okrog 6000. In če povzamemo podatke iz literature, govorijo, da 80 odstotkov takih bolnikov potrebuje osnovno paliativno oskrbo, 20 odstotkov pa jih potrebuje specializirano oskrbo."

A ob vsesplošnem kadrovskem manjku v slovenskem zdravstvu jo dobi le peščica, kar pionirka paliativne medicine pri nas Urška Lunder, ki je z umirajočimi in njihovimi svojci delala 20 let, obžaluje: "Vsekakor so tisti bolniki, ki so deležni oskrbe po pravilih ali pa bom rekla filozofiji paliativne oskrbe, tisti srečneži, ki mislim, da se v marsičem potem počutijo podprti in jim na misel ne prihaja tudi kakšna prehitra smrt."

V zadnjem času je sodelovala v več evropskih raziskavah, ki med drugim kažejo, da pridejo slovenski pacienti v primerjavi s številnimi tujimi do paliativne oskrbe bistveno pozneje. "Če se izkaže, da je v drugih evropskih državah paliativna oskrba po pravilu vključena nekaj mesecev pred smrtjo, mogoče tri, štiri, pet, šest mesecev pred smrtjo, je v našem sistemu največkrat to v tednih, izjemoma v mesecu, dveh."

Velika težava je po njenem tudi na splošno premalo oziroma preslabo izobražen kader. A počasi se premika – Medicinska fakulteta bo prihodnje leto začela z rednim programom paliative v okviru obveznih vsebin.