Ledeni možje prinesli zgolj kratkotrajno ohladitev, Avstrijcem težave povzročal viharni veter

Ob okrepljenem severovzhodnem vetru nas je dopoldne prešla hladna fronta. Ohladitev je bila izrazitejša na vzhodu države, kjer so se temperature glede na jutro znižale za okoli 10 stopinj Celzija. V večjem delu Slovenije smo ob 12. uri izmerili le od 6 do 9 stopinj Celzija. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1200 metrov, krajevno pa je ob močnejših padavinah snežilo še nekoliko nižje.

Današnja ohladitev je le kratkotrajna, saj bo že jutri k nam spet dotekal občutno toplejši zrak. Do srede zjutraj bo rahel dež povsod ponehal, v večjem delu Slovenije se bo dopoldne delno zjasnilo. Izjema je hribovit svet zahodne in severne Slovenije, kjer bodo popoldne nastajale kratkotrajne krajevne plohe ali manjše nevihte. Popoldanske temperature bodo v večjem delu Slovenije presegle 20 stopinj Celzija.

Četrtkovo dopoldne bo sončno, popoldne pa bo več oblačnosti. Nastalo bo nekaj kratkotrajnih ploh, lahko tudi kakšna nevihta. Ob okrepljenem jugozahodnem vetru se bo marsikje ogrelo nad 25 stopinj Celzija.

Tudi v drugi polovici tedna se bomo nahajali v topli zračni masi, le občasno se bo k nam preko nižjih predelov vzhodnih Alp spustilo nekaj hladnega zraka. Zaradi stika dveh temperaturno zelo različnih zračnih mas bo vreme ostalo spremenljivo. To pomeni, da moramo računati na vsaj posamezne popoldanske plohe ali nevihte. Količina padavin sicer ne bo velika, še največ dežja bo padlo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije.

Letošnji ledeni možje torej kljub današnji ohladitvi ne bodo pretirano hladni, slane ne bo niti na mrazu izpostavljenih legah, kot sta Babno Polje in Bloke. Kljub občasno nekoliko hladnejšemu severovzhodniku v nižjih plasteh ozračja pa bo višje ves čas pihal jugozahodni veter, ki nam bo iznad Severne Afrike prinesel tudi nekaj puščavskega peska. Tega bodo občasne padavine v prihodnjih dneh skupaj s cvetnim prahom spirale iz ozračja. Gre za precej običajen pojav, ki nas doseže večkrat letno. Nad Evropo vsako leto pade okoli pol grama puščavskega peska na kvadratni meter, kar skupno nanese pet milijonov ton.

Kakšni so bili ledeni možje v preteklosti?

V zadnjih šestdesetih letih so nam Pankracij, Servacij in Bonifacij za ta čas nezaželene pojave (mraz in sneg) prinesli le nekajkrat, izraziti in prisotni po vsej Sloveniji pa so bili le leta 1978. Takrat se je temperatura že 11. maja marsikje močno približala ledišču, še bolj mrzlo pa je bilo naslednje jutro. Po podatkih Arsa je med nižinskimi kraji še posebej izstopala Murska Sobota, kjer so izmerili –4,2 stopinje Celzija. Le dan kasneje (13. maja 1978) pa je nekatere kraje pobelil sneg. Ponekod na Logaškem ga je zapadlo celo več kot 20 centimetrov.

Izrazito ohladitev v času ledenih mož smo nazadnje imeli leta 2012, ko smo v le dobrih dvanajstih urah iz pravega poletja skočili skoraj v zimo. Pankracij (12. maj) je bil še vroč s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, že Servacij (13. maj) pa nam je prinesel občutno ohladitev z jutranjimi minimumi le malo nad lediščem. Predvsem v nekoliko višjeležečih krajih je tudi snežilo.

Pogosteje kot s hladom pa so nas ledeni možje razvajali s soncem in visokimi temperaturami. V vremenskem arhivu Arsa tako najdemo dogodek, ko smo ravno v času ledenih mož imeli zgodnji vročinski val. To se je zgodilo leta 1969, ko se je na Bizeljskem 14. maja ogrelo vse do 33 stopinj Celzija.

Viharni veter težave povzročal v Avstriji

Na Zgornjem Avstrijskem so imeli v ponedeljek zvečer težave zaradi viharnega vetra. Gasilci so morali posredovali kar 84-krat. Najhuje je bilo na severu te avstrijske zvezne dežele. Gmotno škodo še ocenjujejo. 

V kraju Wels je večja veja padla na dostavno vozilo, zaradi česar so morali voznika zaradi lažjih poškodb odpeljati v bolnišnico. V kraju Enns je drevo padlo na večstanovanjsko hišo ter poškodovalo več parkiranih avtomobilov. Poškodovanih ni bilo.