Ustavna odločba, po kateri pokojninski zakon glede pogojev za pokojninsko dobo brez dokupa ni neustaven, je legalizirala tatvino in prevaro, menijo v svobodnih sindikatih in napovedujejo pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice.

"Legalizirala se je tatvina, ljudje so prevarani! Med temi ljudmi je velika večina brezposelnih, mnogi zaradi stečajev, mnogi, ker so starejši od 50 let, so ljudje, ki delajo za skrajšani delovni čas. Skratka, gre za ranljive skupine, ki so verjele državi in so plačevale prispevke, ki so bili v dani situaciji pogosto za posameznike izjemno visoki. Zdaj jim je država to pravico, te vplačane prispevke vzela. Za nazaj!" je poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Zveza je bila namreč skupaj s sindikatom delavcev trgovine pri ZSSS vlagateljica zahteve za ustavno presojo.

Postopek pred evropskim sodiščem bo znova zahteval nekaj časa, številni ljudje, ki so prizadeti, pa imajo težave že zdaj, je dejal. "Namesto v letu 2013 se bodo lahko upokojili šele leta 2020," je ilustriral. Po njegovih besedah se čutijo "prikrajšane in ogoljufane".

Odločba po Semoličevih besedah zadeva 22.000 do 24.000 ljudi, ki so si po prejšnjem pokojninskem zakonu sami plačevali pokojninsko dobo, da bi se lahko upokojili s polno pokojnino. Pokojninska reforma, ki je začela veljati z letom 2013, pa tako vplačane pokojninske dobe ne prizna več kot pokojninsko dobo brez dokupa. 

"Po ZPIZ-1 so se za prostovoljni vstop v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje večinoma odločali brezposelni, ki jim je pretekla pravica do nadomestila za brezposelnost. Zneske so vplačevali, da bi čim prej izpolnili pokojninske pogoje. Šlo je večinoma za starejše zaposlene, iz podjetij v stečajih, ki so praktično nezaposljivi. Tovrstno plačevanje jim je – celo z brošuro – svetoval Zavod RS za zaposlovanje. Druga velika skupina takih delavcev so delavci, ki delajo za skrajšanj delovni čas, ki so se dodatno zavarovali za manjkajoči del delovnega časa – do polnega delovnega časa," je pojasnila Lučka Böhm.

Sindikati so prepričani, da gre v obravnavanem primeru tako za kršitev 2. člena ustave, po kateri je Slovenija pravna in socialna država, kot 155. člena, po katerem zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. "Ustavno sodišče nam vsem sporoča: Če vam zakon danes nekaj obljublja, mu ne zaupajte! Država ga lahko že jutri spremeni. Za nazaj!" je bil ob tem oster Andrej Zorko.