Generična zdravila naj bi bila pri nas le malo cenejša od originala ali pa sploh ne, ugotavljajo v analizi ekonomskega inštituta. Oblikovanje cen zdravil pa naj bi bilo neustrezno.
Po mnenju predsednika uprave Leka Metoda Dragonje pa je vsebina omenjene raziskave podana enostransko, pretenciozno in nekorektno. Osnovna teza raziskave, da so cene originalnih zdravil primerne, po mnenju vodstva Leka ne drži, saj bi tudi cene teh zdravil morale biti podvržene verifikaciji. Pač pa se je Dragonja strinjal s trditvijo, da je oblikovanje cen generičnih zdravil v Sloveniji neustrezno, predvsem zaradi pravilnika o oblikovanju cen zdravil iz leta 1997, ki "ne daje dobrih rezultatov".
Za raziskavo inštituta za ekonomska raziskovanja, objavljeno v današnjih Financah, po mnenju predsednika Leka stoji forum tujih farmacevtskih družb, ki nasprotujejo spodbujanju konkurence na slovenskem trgu zdravil. Nov sistem predpisovanja zdravil naj bi najbolj prizadel proizvajalce originalnih zdravil, medtem ko bi pospešil predpisovanje cenejših generičnih zdravil, še meni Dragonja.
Nekateri zaključki študije so sicer korektni, nekaj pa jih je enostranskih in nekorektnih, so prepričani v Leku. Korektni so predvsem tisti zaključki raziskave, ki spodbujajo konkurenco na domačem trgu zdravil. Dragonja se je odzval tudi na očitke, da so v nekaterih primerih cene generičnih zdravil višje od originalnih. To drži, je dejal Dragonja, a le v izjemnih primerih, ko se generiki na trgu pojavijo pred originalnimi zdravili. Proizvajalci originalnih zdravil namreč v tem primeru postavijo nižjo ceno, kar je Dragonja označil za nelojalno konkurenco.
Če bi upoštevali različice varčevanja, ki jih predlaga inštitut za ekonomska raziskovanja, bi se obseg vrednosti domačih proizvodov prepolovil, kar pa je nerealno, je še prepričan Dragonja. Če pa bi se na trgu zdravil vzpostavil monopol, bi bile cene štirikrat višje. V ceno generičnih zdravil v Leku vključujejo tudi tveganje zaradi finančnih odškodnin, ki jih farmacevtske družbe zahtevajo zaradi kršitev patentov, višje cene pa so postavili tudi zaradi velikega vlaganja v farmacevtski trg. Dragonja je tako omenil kar štiri tožbe farmacevtske družbe Pfizer glede zdravila norvasc, ki ga Lek proizvaja pod imenom amlopin. Končni cilj takšnih zahtev po odškodninah pa je izriniti Lek s slovenskega trga, je še prepričan Dragonja.
Vodstvo Leka je opozorilo še na nekatere pomanjkljivosti raziskave. Avtorji tako cene generičnih zdravil v Sloveniji primerjajo z danskim trgom, pravilnik o oblikovanju cen zdravil pa se nanaša na primerjavo z Italijo, Nemčijo in Francijo. Kot je poudarila direktorica za korporativno komuniciranje Katarina Klemenc Dinjaški, pa se članek osredotoča le na nekatera zdravila, medtem ko so cene ostalih v povprečju nižje za 40 odstotkov.
S prvim novembrom sicer začne veljati nov sistem predpisovanja zdravil, s katerim naj bi po ocenah Zdravstvene zavarovalnice prihranili milijardo tolarjev letno. S korenitejšim posegom v sistem pa bi, po ocenah avtorja raziskave dr.Janeza Beštra, zdravstvena blagajna prihranila bistveno več.
