Lekarniška zbornica predlaga ministrstvu, da zagotovi, da se bodo vsa zdravila izdajala le v lekarnah, posledično pa naj privzame tudi pristojnost izdajanja soglasja k spremembam cen storitev za njihovo izdajanje.
Minister za zdravje Dušan Keber je konec aprila izrazil pričakovanje, da bo zbornica takoj preklicala svoj ukrep zvišanja časovnega normativa za izdajo zdravil, zaradi katerega so se sredi aprila vsa zdravila, ki jih je v lekarnah mogoče dobiti brez recepta, podražila za 73 tolarjev.
V zbornici opozarjajo, da se je od leta 1995 povečal obseg dela in odgovornosti farmacevta pri izdaji zdravil brez recepta; število zdravil, katerih izdaja je dovoljena brez recepta, se je povečalo, spremenila pa se je tudi njihova struktura, saj je med njimi čedalje več takšnih, pri katerih je svetovanje zahtevnejše. Število farmacevtov, ki delajo v lekarniški dejavnosti, in število lekarn sta se od leta 1995 povečala za okoli 30 odstotkov. Če ena lekarniška točka pomeni pet minut farmacevtovega dela, menijo, da je povišanje normativa na 0,35 točke, kar pomeni 1,75 minute farmacevtovega dela, utemeljeno.
Glede na to, da lekarniška dejavnost sodi v dejavnost trgovine, se večina lekarn v svetu in tudi v Evropi financira po principu marže, kar pomeni, da je zaslužek lekarne odvisen od cene zdravila, je dejala Čufarjeva.
V večini razvitih držav so v strukturi maloprodajne cene zdravila natančno opredeljeni deleži proizvajalcev, veletrgovin in lekarn, pri čemer slednji v povprečju znaša med 20 in 40 odstotkov vrednosti zdravil, odvisno od posamezne države. V Sloveniji plačana lekarniška storitev za izdajo zdravil na recept, preračunana glede na vrednost izdanih zdravil, za leto 2002 predstavlja 9,2 odstotka, plačana lekarniška storitev, preračunana na vrednost izdanih zdravil brez recepta, pa znaša med 30 in 36 odstotkov in je primerljiva z maržo trgovin. Toda te, opozarja Čufarjeva, poslujejo z navadnim trgovskim blagom in imajo delavce z nižjo izobrazbeno strukturo, zahteve glede prostorov, opreme in dokumentacije pa so manj stroge. V lekarnah v Sloveniji ima skoraj 50 odstotkov zaposlenih univerzitetno in okoli 40 odstotkov srednjo stopnjo izobrazbe. Zbornica se po besedah njene predsednice zavzema za uvedbo maržno-storitvenega sistema.
V zbornici ne nasprotujejo odločitvi ministrstva, da v bodoče ponovno uvede monopol nad izdajo zdravil brez recepta le v lekarne in posledično temu tudi privzame pristojnost izdajanja soglasja k spremembam cen. Trenutno pa je na slovenskem tržišču od dobrih 3000 registriranih zdravil 207 zdravil z režimom izdaje brez recepta, katerih izdaja je dovoljena le v lekarnah, poleg tega pa še 200 zdravil, katerih izdaja je dovoljena tudi v specializiranih prodajalnah, ki prosto oblikujejo cene teh zdravil. Monopol za izdajo zdravil, ki ga država podeli lekarni, predstavlja predvsem strokovni monopol, s pomočjo katerega država zagotavlja, da je uporaba zdravil, ki so blago posebnega družbenega pomena, pravilna, varna in razumna. Na ta način bi država dobila dober pregled in nadzor nad uporabo tudi zdravil brez recepta, je poudarila Čufarjeva. Po njenih besedah v ZDA, ki so znane po svojem liberalnem pristopu v zvezi s preskrbo z zdravili, beležijo po nekaterih podatkih zaradi nepravilne uporabe zdravil letno za 136 milijard dolarjev škode.
V Sloveniji je za financiranje lekarniške dejavnosti od leta 1979 v veljavi storitveni sistem, ki vrednoti lekarniško storitev po enakih kriterijih kot storitve drugih zdravstvenih dejavnosti. Lekarniška storitev (izdaja zdravila) je zdravstvena storitev, ki se izvaja v enotnem slovenskem zdravstvenem prostoru, zato menijo, da je prav, da je tudi enako ovrednotena. V Sloveniji deluje 252 lekarn. Glede na to, da so bili kriteriji za lekarniško mrežo sprejeti na ravni države, v zbornici pričakujejo, da bo država zagotavljala takšno financiranje dejavnosti, ki bo omogočalo preživetje vsem lekarnam.
