'Sprememba zakona o lekarniški dejavnosti bi vodila v zapiranje manjših lekarn'

Predlog novele, ki so jo poslanci v prvem branju v DZ podprli, na novo opredeljuje gravitacijsko območje lekarne in s tem mrežo lekarn. Obstoječi zakon določa, da je gravitacijsko območje določeno geografsko območje sosednjih naselij in povprečno število prebivalcev tega območja, ki iz različnih razlogov gravitirajo k določenemu središču, pri čemer se povprečno število prebivalcev na določenem gravitacijskem območju ugotavlja na podlagi uradnih statističnih podatkov o stalnem prebivališču. Predlog novele so februarja letos vložili poslanci SMC, pozneje sta Igor Zorčič in Janja Sluga umaknila sopredlagateljstvo k noveli.

Predlog novele predvideva, da bi v gravitacijsko območje šteli tudi prebivalce z začasnim prebivališčem ter dnevne in sezonske migrante, ki iz različnih razlogov gravitirajo k določenemu okolišu. Po mnenju predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Darje Potočnik Benčič bi takšne spremembe vodile v rušenje lekarniške mreže, dolgoročno pa bi privedlo do tega, da bi v manjših krajih in na podeželju zapirali lekarne.

"Spremembe so nedopustne in nesprejemljive, poslanci morajo ravnati odgovorno in predlagane spremembe zavrniti. Lekarniška dejavnost pri nas je vzor dobrega lekarništva tudi v Evropi. Novela pa posega v lekarniško mrežo. Kriteriji za mrežo so pogoj, da imamo lekarne tako v mestu kot na podeželju. Deregulacija lekarništva pomeni, da se sicer odpirajo nove lekarne v mestih, se pa na podeželju zapre večje število lekarn, kar so ob deregulaciji izkusili tudi na Madžarskem, kjer se je zaprlo skoraj 600 lekarn," je povedala Potočnik Benčičeva. 

Predsednik Združenja zasebnih lekarn pri Gospodarski zbornici Slovenije Matija Centrih je posvaril pred vdorom tujega kapitala. "Pri kapitalu vemo, da smo vsi samo številke in da bi tako največ pridobili le tuji farmacevtski giganti," je dejal Centrih, ki je pozval k preprečitvi katastrofe v slovenskem zdravstvu. V primeru sprejetja zakona je napovedal protestno zapiranje lekarn in zakonodajni referendum.

Damir Domjan, predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije (SIFARM), je povedal, da sprememba zakona prinaša škodljive posledice za zaposlene in prebivalce Slovenije. "Sprememba bi pomenila, da bi farmacevti morali svetovati po logiki pospeševanja prodaje, kjer pa ni prostora za strokovnosti in etiko. Drugo, to bi prineslo poslabšanje delovnih pogojev za zaposlene, slabšo storitev in ogrožanje varnosti pacientov." 

Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije prav tako meni, da je predlagana sprememba škodljiva, saj bi pomenila delovno-pravne posledice za delavce. Ti bi namreč lahko bili po besedah Ilešič Čujovičeve premeščeni v drugi kraj, v najhujšem primeru pa bi bila posledica odpovedi zaposlitev, čemur nasprotujejo.

Mestna občina Ljubljana pa je na ustavnem sodišču tudi izpodbijala nekatere določbe zakona o lekarniški dejavnosti, a pri tem ni bila uspešna, saj je sodišče del njihovih zahtev zavrnilo, del pa zavrglo. Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec z določitvijo meril za postavitev mreže lekarniške dejavnosti ter zahtevanima mnenjem Lekarniške zbornice Slovenije in soglasjem ministrstva ni posegel v izvirno pristojnost občin, da zagotavljajo mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.

Različni predlogi znotraj vlade

K predlogu določbe sta potem, ko je tudi zakonodajno-pravna služba DZ opozorila na to, da ni določeno, kako se bo ugotavljalo število vseh relevantnih oseb na določenem območju, zlasti dnevnih in sezonskih migrantov, podala predloge dopolnil tako SMC kot vlada, ko sta jih potem vložili preostali koalicijski partnerici, SDS in NSi. V SMC predlagajo, da bi minister za zdravje določil način ugotavljanja relevantnih oseb na določenem geografskem območju, v SDS in NSi pa predlagajo, da bi v število prebivalcev šteli tiste s stalnim in začasnim prebivališčem na določenem območju.

Poleg tega v SDS in NSi predlagajo dopolnilo glede tega, kdaj je izpolnjen pogoj za ustanovitev lekarne na določenem območju. Za ostale člene novele zakona, tudi tistega, ki predvideva odpravo prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, pa v SDS in NSi predlagajo, da se črtajo.

Številni pogledi na urejanje vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti

Predlog novele SMC določa, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, torej odpravlja prepoved vertikalnih povezav. Prepoved vertikalnih povezav v lekarniški mreži se je sicer uzakonila konec 2016 na predlog vlade Mira Cerarja. Od takrat lekarne ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne. Prvotni rok za odpravo takih povezav in prilagoditev poslovanja je bil do konca januarja 2018, a so poslanci prehodno obdobje podaljšali že dvakrat, nazadnje novembra 2019 do konca letošnjega leta.

Predloge dopolnil so vložili tudi v opozicijskih strankah SAB in Levica. V SAB predlagajo, da se iz novele črtajo vsi členi razen tistega, ki opredeljuje možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti.

V Levici tudi predlagajo črtanje vseh členov novele, bi pa nekoliko dopolnili člen, ki opredeljuje možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti. Dodali bi namreč določbo, da bi lahko veledrogeristi, ki bi jih ustanovil javni lekarniški zavod, presežke prihodkov nad odhodki namenjali le v solventnost oz. likvidnost poslovanja, investicije v prostor in opremo ter razvoj kadrov. Zdi se jim namreč, da je vertikalno povezovanje v javni lekarniški dejavnosti smiselno le, če gre za zagotavljanje potreb in ne za profitni interes. 

Ta člen novele bi spreminjali tudi v SMC, in sicer tako, da bi lahko veledrogeriste ustanavljale tudi samoupravne lokalne skupnosti, torej občine, pri čemer bi moralo biti lastništvo takega veledrogerista izključno v samoupravni lokalni skupnosti.

Stroka predlogu novele nasprotuje

V Lekarniški zbornici Slovenije so ves čas kritični do predlaganih rešitev v predlogu novele. Svoje argumente nameravajo znova predstaviti v ponedeljek. Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič je julija v pogovoru za STA opozorila, da je praksa iz vseh evropskih držav, kjer so deregulirali lekarniško mrežo, pokazala, da se lekarne skoncentrirajo v velikih mestih, zaprejo pa tiste v manjših krajih.

Njihovo nasprotovanje predlaganim rešitvam so podprli tako na ljubljanski fakulteti za farmacijo, trgovinski zbornici, pa tudi v skupnosti občin, Ekonomsko-socialnem svetu, koordinaciji zdravniških organizacij, slovenskem farmacevtskem društvu in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. "Vse organizacije, ki so kakor koli povezane z lekarniško dejavnostjo ali zdravstvom, so izrazile negativno mnenje glede novele," je takrat opozorila.