Slovenija

Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn

Ljubljana, 06. 05. 2025 13.56 | Posodobljeno pred dvema dnevoma

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo na kadrovsko podhranjenost lekarn. Zaradi pomanjkanja kadra je nekaj lekarn, predvsem v manjših krajih, že začasno zaprtih, nekatere so skrajšale odpiralne čase, nekatere pa napovedujejo skrajšanje odpiralnih časov zlasti v poletnih mesecih, je poudarila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič.

Lekarne sicer še zmeraj, predvsem po zaslugi prizadevnega kadra, ostajajo najbolj dostopen del zdravstva. "Ni naročanja, v lekarno lahko vsak stopi dobesedno z ulice in storitve so zagotovljene tako rekoč 24 ur na dan, saj v 12 regijskih lekarnah zagotavljamo tudi neprekinjeno preskrbo z zdravili," je na novinarski konferenci dejala Darja Potočnik Benčič.

 Darja Potočnik Benčič
Darja Potočnik Benčič FOTO: Bobo

Predsednica zbornice je opozorila tudi na vedno večje število predpisanih receptov. Leta 2019 so jih izdali 17,7 milijona, lani pa 20,3 milijona, kar je 14,7 odstotka več. Ob tem je v Sloveniji 55.000 oseb, ki prejema 10 ali več zdravil sočasno, okrog 230.000 pa sočasno prejema od pet do devet zdravil.

Primanjkuje 600 magistrov farmacije in 400 farmacevtskih tehnikov

Ocenjujejo, da na primarni ravni primanjkuje 500 magistrov farmacije in 300 farmacevtskih tehnikov, v bolnišničnih lekarnah pa primanjkuje preko 100 magistrov farmacije in 100 farmacevtskih tehnikov. Po njenih besedah je glavna posledica pomanjkanja kadra, da pacientom namenijo premalo časa.

Ministrstvu za zdravje so predlagali, da bi normative v lekarniški dejavnosti na primarni ravni opredelili na število receptov, in sicer na 13.250 na magistra farmacije na leto, trenutno pa razrešijo približno 19.000 receptov na leto. "Ob trenutni kadrovski situaciji vsak zaposlen strokovni delavec dela za enega in pol," je poudarila Potočnik Benčičeva.

V zadnjih letih v lekarnah tudi rešujejo težave zaradi pomanjkanja zdravil. "Veliko jih rešimo že v lekarni z medsebojno zamenljivimi zdravili, s pripravo magistralnih zdravil," je povedala. Kadar gre za iskanje terapevtskih alternativ, je potreben tudi posvet med zdravnikom in farmacevtom. "Čas, ki ga temu namenimo, ni nikjer ovrednoten, porabimo pa ga iz leta v leto več," je še opozorila.

Lekarniška zbornica Slovenije
Lekarniška zbornica Slovenije FOTO: Bobo

Poudarila je, da v lekarnah s pripravo magistralnih in galenskih zdravil tudi zapolnjujejo vrzel, ko industrija ni zainteresirana za trženje nekega zdravila na majhnem slovenskem trgu ali ko zdravila ni. To so zdravila, namenjena najbolj ranljivim skupinam, kot so otroci, bolniki z redkimi boleznimi, onkološki bolniki in bolniki v paliativni oskrbi.

V zbornici opozarjajo, da strokovni kadri in drugi zaposleni zaradi preobremenjenosti, delovnih pogojev in nezadovoljstva s plačami številčno zapuščajo lekarniško dejavnost, torej zdravstvo. Odhajajo predvsem v industrijo in raziskovalne inštitucije, farmacevtski tehniki pa tudi drugam, denimo v trgovine. Številni pa zaradi izgorelosti odhajajo tudi na dolgotrajne bolniške.

Lekarniška zbornica predlaga tri sistemske ukrepe

Lekarniška zbornica predlaga tri sistemske ukrepe, in sicer priznanje in financiranje ustreznega števila strokovnih delavcev v lekarnah ter priznanje in ovrednotenje vseh storitev, ki jih opravljajo, kot so svetovanje po telefonu, pomoč pacientom brez recepta, iskanje terapevtskih alternativ ob pomanjkanju zdravil in reševanje zapletenih primerov uporabe zdravil.

Potočnik Benčičeva je predlagala tudi razmislek, da bi farmacevtski poklic opredelili kot deficitaren. Pozdravljajo pa uvedbo specializacij v lekarniški dejavnosti in priznanje dodatnih specialnih znanj.

Vodja Lekarne Dobrova Matija Centrih je dejal, da je 80 odstotkov zdravstvenih intervencij povezanih z zdravili, deset odstotkov hospitalizacij pa je posledica neželenih učinkov zdravil. Najpogostejši preprečljivi vzroki neželenih učinkov so neoptimalno predpisovanje, slabo spremljanje zdravljenja in težave pri uporabi zdravil za samozdravljenje. "Pri vseh treh ima ključno vlogo magister farmacije," je poudaril.

Matija Centrih
Matija Centrih FOTO: Bobo

Preobremenjenost zaposlenih v lekarnah niža kakovost dela, saj pacientom ne morejo nameniti toliko časa, kot ga za obravnavo potrebujejo, da bi zdravila uporabljali varno in učinkovito, je poudaril. Opozoril je še, da so se številne lekarne že zaprle, denimo nekatere v Ljubljani, Grosuplju, Cerknici, Log-Dragomerju in Zagradcu.

"Seveda zaposlene žalosti tudi dejstvo, da je umestitev v plačno lestvico neskladna z odgovornostjo in izobrazbeno ravnijo, ko se primerjajo s primerljivimi poklici v zdravstvu," je dodal.

  • Vrtna garnitura Fiesta
  • Bencinska kosilnica PowerED
  • Žar na oglje Sunset
  • Letna kuhinja Too much
  • Sensum Lounge set
  • Paviljon Lucca 4x3m
  • Senčnik Toscana
  • Vrtni ležalnik Diana
  • Akumulatorska kosilnica Scheppach
  • Robotska kosilnica Worx
  • Nadstrešek Andy
  • Makita set orodij

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jerry321
06. 05. 2025 20.32
Lekarniška zbornica, pokažite mi prosim kje NI kadrovskega primankljaja 😂
Holy50
06. 05. 2025 15.45
+4
Naredite kot z trgovci, danes je lahko vsakdo prodajalec. Pa je problem rešen.
Banion
06. 05. 2025 15.44
+2
lekarniška zbornica opozarja na nekaj kar bi morala rešiti sam, kaj mislijo d ajim bo težave reševala država. Nekateri še kar živijo v bivšem režimu ko je bila za vse pristojna in odgovorna država. Ni osebaj, zaka j pa ne. Marže pri zdravilih so dovolj velike da i lahko osebje v lekarnah plačali tako da bi ibl poklic zanimiv. Ko je bil pred leti predlog da bi navadna zdravil aki niso na recept prodjali v drogerijah so ravno lekarnarji zagnali vik in krik, torej naj bodo tihho in rešijo težavo
Bombardirc1
06. 05. 2025 15.35
+8
Farmacevti so si sami zakuhali ta problem, zakaj ti pa mora magister farmacije prodati rupurut? Vsa zdravila brez recepta bi se lahko prodajala v navadnih trgovinah...
bandit1
06. 05. 2025 15.26
+5
Te lekarne so ena navadna štacuna z privilegijem da prodajajo blago ki ga drug ne sme. Kot bi jaz prodajal cigarete v IT kjer rabiš državni blagoslov da jih lahko.
mamma
06. 05. 2025 15.06
+4
cesa v Slo ne manjka? hehehehe
3320.
06. 05. 2025 15.09
+4
Pokvarjenih novinarjev in politikov, tega imamo kot blata, za izvoz.
kekec_pokec
06. 05. 2025 15.06
+4
Dejmo si za hudiča nalit čistega vina. Kako uspejo v Italiji ali na Hrvaškem imet zadosti lekarnarjev, ker oni imajo pa res v vsaki vasi lekarno, ne pa tako ko pri nas, k so lekarne po celi Lj in od teh vseh miljon lekarn so pol časa zaprte, razen tiste, ki so v nakupovalnih središčih. JAz resn ne vem, kaj je narobe s to našo SLO. A mora res vsak lekarnar na izdaji zdravil bit diplomiran al pa celo doktoriran učenjak in opravljat malo da ne administrativno delo?
3320.
06. 05. 2025 15.10
+1
Učinkovito delo vlade in našega vrhunskega menagaerja.
wsharky
06. 05. 2025 15.05
+4
bo Zoran ljubljanski našel kakšno farmacevtko, pa to problem rešen
wsharky
06. 05. 2025 15.04
+5
a sedaj bodo pa ti izsiljevali?
Uškakola
06. 05. 2025 15.03
+7
Ti iz zbornice naj dvignejo rit in gredo v lekarno, ne pak, da Bogu kradejo cajt delavcem pa denar, velja za vsa ta odlagališča neuporabnih kadrov ali rdečih direktorjev kar zbornice so.
kokicas
06. 05. 2025 15.03
+7
V lekarnah se prodaja dobesedno vse samo za dobiček po višji ceni. Ni kadra seveda ga ni če tako hočeš da ga ni, zasebniki ga imajo dovolj. Poleg tega pa v lekarniški bolnišnicah sedi veliko ljudi če ne delajo seveda rabijo več ljudi ker so brez nadzora nad tem kaj delajo in koliko. Nadzor je potreben pa ne prodajat vsega kar se kupi pa bo kaj bolje
galeon
06. 05. 2025 14.59
+3
Nehajte jokat in začnite delat.
Slovenska pomlad
06. 05. 2025 14.58
+6
Zdravila drugje lahko kupiš kjerkoli,tu pa lekarniški ceh to blokira.
JApajaDAja
06. 05. 2025 14.56
+6
torej je žrtev v lj padla zaman?! :-)
Ici
06. 05. 2025 14.45
+7
Ne pozabite, da država Slovenija vsak leto nameni ogromna sredstva, da lahko vsi ti otroci in študentje pet let študirajo farmacijo. Ob tem jim subvencionirajo hrano, subvencionirajo hrano, subvencionirajo gradiva...Čemu vsa ta vlaganja v izobraževanje bodočih farmacevtov, če ti po zaključku študija nočejo delati?
muceli
06. 05. 2025 14.58
+4
Država namenja denar VSEM izobraževalnim ustanovam. Pa primanjkuje zdravnikov, zdravstvenih tehnikov, zobozdravnikov, pilotov, vojakov, varilcev, policistov, elektrotehnikov, voznikov .... manjkajo delavci v javnih službah in v gospodarstvu. To pomeni, da so socialni transferji preveliki in plače preveč obremenjene z davki. Poleg tega ves čas izobraževanja poteka govor zgolj o pridobivanju izobrazbe. O felu, delovnih navadah, skrbnosti ... o tem se ne govori.
Pajo_36
06. 05. 2025 14.35
+3
ČAkte mal a farmacevti v lekarnah so plačani ko plačni lestvici v javnem sektorju? Sem mislim, da so izvzeti...
devlon
06. 05. 2025 14.33
+3
Boljs l, da so lekarne prazne, kot da so za šalterji take iz dekline zgodbe
St. Gallen
06. 05. 2025 14.31
+3
Oddaljevanje od Svice lahko spremenite z drugacnim razmisljanjem na volitvah..npr kot oni
4556
06. 05. 2025 14.26
+6
Kot kaže nova plačna reforma ni poštena a so še vedno premalo plačani bo pa hud naval na župansko mesto naj lepšega mesta na svetu 3500 e.več kot do sedaj kar lepo mar ne medicinske sestre ne boste nič stavkale.
agent.brinko
06. 05. 2025 14.24
+14
če bi izdajali le zdravila na recept bi imeli dovolj kadra. Isti ste kot na črpalkah, poštah kjer tudi prodajajo vse mogoče kar tja ne spada. Samo dobiček, dobiček. Lekarnarja, ki bi šel kam drugam delati pa ne poznam, plače imate pa zelo dobre.