Vse več lažnih spletnih lekarn z nevarnimi zdravili

Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom.

Podatki Finančne uprave RS kažejo, da so v letu 2024 zasegli več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilne motnje, okužb z zajedavci, tablete proti plešavosti, zdravila za hujšanje in proti nespečnosti. Veliko pošiljk vsebuje izdelke, ki jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila, kupci pa so prepričani, da so naročili prehranska dopolnila, je dodala.

Opozorila je, da imajo vse zakonite spletne lekarne v EU na svoji spletni strani enotno oznako, ki se razlikuje le z zastavo države, v kateri se lekarna nahaja. Oznaka omogoča dostop do spletne strani ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh verificiranih spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti.

Zakonite spletne lekarne lahko imajo zgolj fizične lekarne. V njih se lahko prodajajo samo zdravila brez recepta, kozmetika ter izdelki za ohranitev in varovanje zdravja, omogočati pa morajo tudi svetovanje, je dejala Potočnik Benčič.

Izdajanje zdravil na recept v spletnih lekarnah v Sloveniji in v večini evropskih držav ni dovoljeno. "Uporabniku bi se moral sprožiti znak za alarm, ko na spletu najde zdravilo z občutno nižjo ceno kot v zakonitih lekarnah in ko je dostop preko spletne lekarne možen do zdravil, za katera je potreben zdravniški recept," je opozorila.

Po besedah strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andree Šetina se lahko v nezakonitih spletnih lekarnah prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki kupce izpostavijo zmanjšanemu učinku in toksičnim razpadnim produktom zdravilnih učinkovin. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in izpostavljena nevarnim primesem, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila.

Opozorila je, da se lahko ob jemanju zdravil z režimom izdaje na recept brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je po njenih besedah dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka. Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje.