Lekarniška zbornica se je uprla predlogu novega zakona

Predlog zakona o lekarniški dejavnosti, ki je od 22. februarja v javni obravnavi, ni usklajen z lekarniško zbornico in lekarniško stroko ter je vsaj v šestih točkah nesprejemljiv, je poudaril predsednik Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Miran Golub. Zato je pozval ministrstvo za zdravje, da prekliče javno obravnavo.

"LZS ne nasprotuje temu zakonu, določene stvari so na novo in dobro rešene, kar v dozdajšnjem zakonu še ni bilo. Kot na primer določitev lekarniške mreže, prepoved pospeševanja prodaje in porabe zdravil, uvajajo se kognitivne storitve v lekarniški dejavnosti," je dejal Golub.

Kljub temu pa imajo v LZS po njegovih besedah nekaj pripomb. V zbornici so namreč prepričani, da predlog zakona v ničemer ne omogoča boljše preskrbe prebivalstva z zdravili, niti ne izboljšuje položaja lekarniških farmacevtov v smislu zagotavljanja popolne strokovne neodvisnosti in tudi ne rešuje vprašanja financiranja lekarniške dejavnosti.

Določene rešitve dobre – določitev lekarniške mreže

Po besedah članice upravnega odbora LZS Darje Potočnik Benčič so določene rešitve v zakonu dobre in ena od takšnih je tudi določitev lekarniške mreže. Pri tem pa se v LZS ne strinjajo s predlaganimi merili, saj bi bistveno znižanje kriterija števila prebivalcev na lekarno na dolgi rok po njenih besedah ogrozilo finančno stabilnost lekarn. Na kratki rok pa bi verjetno lahko pričakovali odprtje novih lekarn.

Kot je pojasnila, predlog zakona govori, da bi se na urbanih področjih lahko odprla lekarna na 5000 prebivalcev, zunaj mest pa na 2500 prebivalcev. "To bi po naši grobi oceni pomenilo, da imamo v Sloveniji 100 novih lekarn, hkrati pa nam plačnik oz. ministrstvo zagotavlja enaka sredstva kot v preteklih letih, to je okrog 25 milijonov evrov," je opozorila.

V LZS imajo pomisleke tudi glede predvidenega prenosa ustanoviteljstva javnih lekarniških zavodov z občin na državo in glede osnovnih pogojev za pridobitev licence, ki jo morajo imeti magistri farmacije za samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti. Eno perečih področij so tudi galenska zdravila, ki so opisana tudi v novem zakonu o zdravilih, so opozorili.

Predstavniki lekarn niso sodelovali pri pripravi zakona

Golub je tudi odločno zanikal navedbo ministrstva za zdravje o sodelovanju predstavnikov lekarn pri pripravi tega zakona. Oba sestanka na ministrstvu 5. in 21. decembra nista bila uradna, saj udeleženci po besedah Goluba niso dobili nobenega gradiva. Po ustni informaciji naj bi na sestanku zgolj uskladili terminski plan priprave skupnega predloga novega zakona.

Dogovori sestanka niso bili upoštevani, zato se predstavniki LZS, ki so se udeležili omenjenega sestanka, počutijo izigrane s strani ministrstva, saj se po Golubovih navedbah zdi, da je bil namen srečanja "zgolj formalna zadostitev obstoječega zakona o lekarniški dejavnosti, ki LZS nalaga sodelovanje pri pripravi nove področne zakonodaje".