Lenarčič predlagani resor razume tudi kot priznanje Sloveniji

Resor za krizno upravljanje je pristojen za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, v okviru katerega bo komisar opravljal vlogo evropskega koordinatorja za hitro odzivanje. Pri tem bo imel podporo generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (ECHO).

"Zavedam se odgovornosti in izzivov, ki jih imenovanje prinaša," je v izjavi za slovenske novinarje v Bruslju dejal Lenarčič. Želi si, da na tem resorju ne bi imel veliko dela, a se zaveda, da temu ne bo tako in da ga čaka odgovorno in zahtevno delo.

"Dejstvo je, da se zaradi posledic vse bolj silovitih podnebnih sprememb in hudih spopadov, vztrajno veča število ljudi po svetu, ki nujno potrebujejo pomoč," je Lenarčič poudaril v pisnem sporočilu za javnost. Dodal je, da so posledično potrebe po pomoči vse večje, čemur morajo slediti tudi sredstva in njihova učinkovita uporaba.

Izpostavil je, da ta resor naslavlja zelo pomemben del odzivanja EU na aktualne globalne izzive, ki terjajo trajnostno naravnano, usklajeno in inovativno delovanje EU ter držav članic. Ob tem bo po njegovi oceni treba za hitro in učinkovito pomoč zagotoviti dovolj zmogljivosti za zaščito ljudi, okolja in premoženja.

Gre namreč za reševanje življenj in krepitev sodelovanja med državami tako preventivno kot v dejanskem primeru naravnih in drugih nesreč. Te so žal vse pogostejše, hujše, vplivi podnebnih sprememb pa jih samo še stopnjujejo, ne glede na nacionalne meje. Razsežnosti so lahko neslutene, za vsako državo in njene prebivalce, je zapisal. "Usklajevanje na ravni EU, med državami članicami in širše je pri tem izjemnega pomena," je ocenil Lenarčič.

Poudaril je, da se potrebe v svetu povečujejo, kar je spoznala tudi EU, saj je v prihodnji sedemletni finančni perspektivi predvideno povečanje sredstev v ta namen s sedanjih sedmih na 11 milijard evrov.

Opozoril je še na nove grožnje, ne samo podnebne, temveč tudi kibernetski kriminal, ki lahko povzroči krizne situacije, če onesposobi vitalno infrastrukturo. "Vse situacije, ko je ogroženo življenje, okolje, vse to sodi v krizno upravljanje," je dejal.

Na vprašanje, ali je sam z resorjem zadovoljen glede na to, da ga julija, ko je omenjal resorje, ki se mu zdijo zanimivi, ni omenil, je Lenarčič odgovoril pritrdilno. "Želja je toliko kot članic in vsem ni mogoče ustreči," je dodal in da sestavljanka, ki jo je morala sestaviti nova predsednica Evropske komisije, ni bila lahka.

"Treba je bilo najti najbolj ustrezno ujemanje med kandidati in resorji ter upoštevati želje članic in političnih skupin," je pojasnil. Zdi se mu sicer, da ima dodeljeni resor "pomembno, plemenito poslanstvo".

Predlagani resor Lenarčič razume tudi kot priznanje Sloveniji, "kjer smo stkali močno tradicijo nudenja humanitarne pomoči in civilne zaščite". Napovedal je še, da bo prihodnje tedne posvetil temeljitim pripravam na predstavitev v pristojnem odboru Evropskega parlamenta.

Prepričan je tudi, da se lahko Slovenija z zaupanjem posveti sodelovanju z novo komisijo. "Če bom njen član, se bo trudil, da bo sodelovanje dobro, zavzemal se bom za spoštovanje temeljnega poslanstva Komisije, ki je zavzemanje za skupni evropski interes in spoštovanje evropskih norm," je dodal.

Von der Leynova sporoča Lenarčiču, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize

Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je podrobnosti o tem, kar pričakuje od Lenarčiča, pojasnila tudi v posebnem pismu. 

"Komisija ima vse večjo odgovornost pomagati preprečevati krize po Uniji in se hitro odzivati nanje s ciljem zavarovati državljane in okolje. Ob stalnem spreminjanju narave tveganj je potreben doslednejši in bolje integriran pristop EU," piše von der Leynova v pismu o Lenarčičevem poslanstvu. 

Izpostavila je tudi, da je vse več ljudi in držav po svetu, ki potrebujejo humanitarno pomoč, ter da se bo njihovo število ob vseh konfliktih, napetostih in učinkih podnebnih sprememb še zviševalo. Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč, to je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti, še piše novoizvoljena predsednica. 

Von der Leynova od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.

Sporoča mu, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize. V tej vlogi bo vodil prizadevanja za krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva kot enotnega operativnega vozlišča za upravljanje hitrega in učinkovitega odzivanja EU na širok razpon kriz doma in po svetu.

Druga naloga za Lenarčiča, ki jo v pismu navaja von der Leynova, je preučiti možnosti za izboljšanje preprečevanja kriz in pripravljenost nanje. To vključuje pomoč članicam pri razvijanju nacionalnih in lokalnih strategij za obvladovanje tveganj, če te še ne obstajajo, in izboljšanje dostopa do sistemov zgodnjega opozarjanja.

Od Lenarčiča se tudi pričakuje, da bo preučil, kako lahko Center za usklajevanje nujnega odziva pomaga pri odzivanju na nove in nastajajoče grožnje. To vključuje preučitev možnosti za boljšo pripravljenost na krize, ki niso zelo verjetne, a imajo velik učinek, ter za uporabo specializiranih zmogljivosti.

Von der Leynova v pismu Lenarčiču izpostavlja tudi, da je treba v celoti izkoristiti okrepljen evropski mehanizem za civilno zaščito, poznan po okrajšavi rescEU. Zato bo treba tesno sodelovati s članicami Unije za zagotovitev ustreznega števila in vrste sredstev, zlasti za gasilce, zdravstvene krize in dogodke, povezane s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.

Od slovenskega komisarskega kandidata se pričakuje tudi, da bo v sodelovanju z drugimi komisarji razvil integriran pristop, ki bo zagotavljal usklajenost humanitarnih, razvojnih, varnostnih in drugih politik s ciljem zagotavljanja boljše povezanosti nujne pomoči in dolgoročnih rešitev.

V sodelovanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije pa bo komisar za krizno upravljanje zagotavljal, da Evropa igra dejavno in vodilno vlogo v globalnih dialogih o humanitarnih zadevah, še zlasti v okviru Združenih narodov, ter da bo v vseh mednarodnih forumih močna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava.

Področje je pomembno, saj je EU največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. Lenarčič bo koordinator odzivanja na krize, je zapisala v pismu, ki opredeljuje njegovo poslanstvo.

O teži resorja tudi analitiki: Vloga Slovenije v Bruslju je majhna

Da resor za krizno upravljanje, ki ga je nova predsednica Evropske komisije dodelila slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja, ni resor z neko politično težo, ampak eden od resorjev, ki so verjetno pri porazdelitvi portfeljev ostali in jih je bilo treba napolniti, pa ocenjuje analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.

Dodelitev tega resorja kandidatu iz Slovenije je po njegovem prepričanju relativen poraz za slovensko vlado, še posebej za premierja Marjana Šarca. "Vloga Slovenije v Bruslju je majhna," je dejal. To pa pripisuje dolgoletnemu pomanjkanju strateške politike in tega, "kaj počne Slovenija v Bruslju in znotraj EU".

Resorji, ki imajo v tem trenutku resno politično težo, so po njegovem predvsem trgovina, digitalizacija, širitev in zunanja politika. Zlasti pa resor za krizno upravljanje po njegovem ni resor s tako težo, kjer bi lahko bila vloga Slovenije kot take specifično poudarjena.

Vendar pa s stališča delovnih nalog resor vsekakor ni zanemarljiv in Lenarčiču dela zagotovo ne bo manjkalo, ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. Obenem ni prepričan, da je slovenski kandidat za komisarja tip človeka, ki je primeren za vodenje resorja za krizno upravljanje: "Ta resor zahteva mnogo večje izkušnje pri kriznem managementu, zelo proaktivno politiko. To po mojem mnenju ni resor za človeka, ki je izrazito diplomat ali če želite birokrat."

Tudi po oceni Marka Lovca z ljubljanske Fakultete za družbene vede resor za krizno upravljanje še zdaleč ni najpomembnejši resor, tudi predstavljen je bil med zadnjimi. Pri tem Lovec poudarja, da komisarji zastopajo interese celotne EU in ne posamezne države članice, sta pa njihova nacionalnost in delo pomembna za identiteto države.

Razdelitev resorjev je po njegovem posledica politične kombinatorike, kjer so pomembni kriteriji pripadnost največjim transevropskim strankam (EPP, S&D in RE), velikost države in politični kandidati. Pri vseh treh kriterijih je Slovenija po njegovem padla na konec vrste: Lenarčič je in ni kandidat liberalcev, hkrati je LMŠ relativno nepomembna znotraj evropskih liberalcev.

"Iz predstavitve von der Leynove je bil razviden pomen, ki ga je pripisovala preteklim političnim izkušnjam, predvsem evropskim, posameznih kandidatov. Medtem je naš kandidat zgolj 'strokoven'," je opozoril Lovec.

Ocenjuje sicer, da je Slovenija prepoznana po določenih aktivnostih na področju postkriznega upravljanja in človekove varnosti, zato bi Lenarčičevo imenovanje lahko pripomoglo h krepitvi identitete na tem področju. Pri tem Lovec opozarja na pomanjkanje enotnosti EU na področju kriznega delovanja in mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost ukrepanja. "Ni ustreznih skupnih zmogljivosti za hitro in odločno ukrepanje, predvsem v varnostnem smislu. Več izkušenj, volje in zmogljivosti je na področju postkriznega upravljanja. Tu bo lahko Lenarčič igral določeno vlogo tudi v strateško pomembnih regijah, kot sta Zahodni Balkan in Bližnji vzhod," meni Lovec.

Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem, ki ga je von der Leynova dodelila Lenarčiču, pa je ocenila Tjaša Božič, direktorica Akademije za politični menedžment (APM). Delo Lenarčičevega resorja bo med drugim pomembno za krepitev vloge EU v mednarodni skupnosti, ki bo zagotovo sodila med eno od prioritet Evropske unije. Krizno upravljanje in humanitarna pomoč sta namreč eni izmed orodij t. i. mehke moči, s katero se EU od nekdaj ponaša, in jo, ker ni vojaški akter, uporablja za dosego ciljev in vpliv v mednarodni skupnosti.

Res je, da gre za resor, ki se zdi za Slovenijo manj pomemben, a potrebno se je zavedati, da komisarji v Evropski komisiji ne predstavljajo držav članic, temveč zastopajo interese celotne EU. "S tega vidika smo z resorjem lahko zadovoljni," ocenjuje Božičeva.

Pozitivna vest je tudi, da je von der Leynova, kot je napovedala, pri snovanju nove, 27-članske komisarske ekipe upoštevala načelo uravnoteženosti spolov in poskrbela za najvišjo zastopanost žensk doslej. Zanimivo po njenem je tudi, da je v novi sestavi osem podpredsednikov, ki bodo odgovorni za prednostne naloge evropskih političnih usmeritev, med njimi pa je tudi kandidatka iz sosednje Hrvaške. Slovenija podpredsedniškega mesta tudi doslej še ni imela, je pri tem spomnila Božičeva.