Lenarčič na zaslišanju 'suveren, jasen in vsebinski'

Janez Lenarčič, kandidat za komisarja za krizno upravljanje, je na zaslišanje prišel videti osredotočen, zmerno optimističen in sproščen. V 15-minutnem uvodnem nagovoru je v tekoči angleščini izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji.

Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. To je bil njegov prvi, skromen humanitarni prispevek, je dejal.

Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb. A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji.

Humanitarna pomoč in odzivanje na nesreče sicer morata biti instrumenta v skrajni sili, ki se uporabita, ko vse drugo propade. Izogibanje takšnim neuspehom mora biti naš prvi cilj, je poudaril. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.

Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.

Vprašanja poslancev

Več poslancev je obžalovalo odstranitev besed humanitarna pomoč iz naziva resorja, ki se je prej imenoval portfelj za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. Lenarčič je zatrdil, da je kljub temu humanitarna pomoč ključen del resorja. Vprašanja so pokrivala širok razpon tem, v nadaljevanju je navedenih le nekaj utrinkov.

Na vprašanje evropskega poslanca iz vrst skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Bernharda Zimnioka, kako bo ukrepal za obrambo pred migracijskim tokom, ki lahko pomeni tudi zdravstvena tveganja, je odgovoril, da migracijske krize sedaj ni, da je položaj bolj ali manj pod nadzorom in da je to področje v rokah kolegov, pristojnih za notranje zadeve.

Poslanka Joanna Kopcinska iz vrst zmernih evroskeptikov ECR ga je vprašala o vlogi zasebnega sektorja pri humanitarni pomoči. Lenarčič pravi, da je treba preučiti možnosti za vključitev zasebnega sektorja, a ne na račun načel za dodeljevanje humanitarne pomoči. "Nihče ne sme služiti s humanitarno pomočjo. To je plemenito poslanstvo, ne komercialna dejavnost, in to tudi ne sme postati," je poudaril.

Vprašanje je zastavila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi), članica odbora za okolje. Zanimalo jo je, ali je razdeljevanje humanitarne pomoči preko nevladnih organizacij dovolj transparentno in zagotavlja dolgoročne pozitivne učinke. Odgovoril je, da EU vselej dosledno preveri spoštovanje načel pri dodeljevanju humanitarne pomoči, ki sicer poteka preko agencij ZN in raznih nevladnih organizacij, ki so zaupanja vredni partnerji. Novakova, ki je Lenarčiča, ki je ves čas govoril angleško, izrecno pozvala, naj ji odgovori v slovenščini, je v svojem nastopu izpostavila primer Pedra Opeke. Lenarčič se je strinjal, da je delo Opeke lep primer, kako se lahko na lokalni ravni veliko naredi za odpravljanje revščine in krepitev odpornosti lokalnih skupnosti ter da ima vse njegovo občudovanje.

Lenarčič zadovoljen, a previden

"Zadeve še niso odločene," je bil v prvem komentarju previden Lenarčič, ki je sicer zadovoljen z zaslišanjem, ker so bila vprašanja tehtna, nekatera tudi zelo zahtevna. "Upam, da sem prepričal poslance," je dejal. Ob tem je izrazil upanje, da je resor za krizno upravljanje zdaj tudi v domači javnosti nekoliko bolj poznan in da se bo okrepilo soglasje, da je pomemben, s plemenitim poslanstvom.

O možnosti zamenjave resorja, na primer da bi na koncu dobil širitev, o čemer se v Bruslju veliko ugiba, je Lenarčič dejal, da je osredotočen na krizno upravljanje, da ga ta resor zanima in mu je všeč. Dodal je še, da osebno ne čuti nobene potrebe po menjavanju resorjev, in da misli, da je eno zaslišanje kar dovolj.

Končna ocena bo po Lenarčičevih besedah znana šele sredi meseca, do takrat bodo le govorice, za katere upa, da bodo pozitivne in točne.

Pozitivni odzivi slovenskih evroposlancev

Poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew  Europe/LMŠ) sta v skupni izjavi sporočila, da je bilo "že iz samega nastopa in odgovarjanja na vprašanja poslancev jasno razvidno, da bo dodeljeni resor nedvomno dobro izkoristil, saj se zaveda njegove širine in pomembnosti, obenem pa že ima oblikovan načrt delovanja". "Bil je zelo suveren, jasen in vsebinski. Več kot očitno je že zdaj dobro pripravljen na izziv, ki ga zagotovo čaka. Prepričana sva namreč, da pri njegovem imenovanju ne bo prav nobenih težav. Nasprotno: Da so bili z njegovimi odgovori zadovoljni tudi poslanci, ki so ga zasliševali, kaže dejstvo, da marsikdo sploh ni imel dodatnega vprašanja. Se je pa zato dodatno dokazalo, da je bil gospod Lenarčič dobra izbira za komisarja, tako za EU oziroma Evropsko komisijo kot tudi za samo Slovenijo."

Tudi Romana Tomc (EPP/SDS) je njegovo predstavitev označila za zelo dobro. Ocenila je, da je na vprašanja odgovarjal spretno in suvereno ter da mu nikoli zmanjkalo vsebinskih argumentov. Obžalovala je, da ni odgovarjal v slovenščini. Kljub temu je po njenih besedah pustil zelo dober vtis, precej boljšega kot na primer Francozinja Sylvie Goulard, ki je nastopila pred njim v isti dvorani.

Franc Bogovič (SLS/EPP) zaslišanja sicer ni spremljal v celoti, a je kljub temu ujel ključne poudarke in ga ocenil kot uspešnega. Po njegovem mnenju je Lenarčič pokazal zadostno mero strokovnosti, ki si jo je pridobil tekom njegove diplomatske kariere, in znanja o področju za humanitarno pomoč in upravljanje s krizami. Čestital mu je za dobro opravljeno zaslišanje in mu zaželel uspešno delo, izrazil pa je tudi pričakovanje po dobremu sodelovanju z evropskimi poslanci iz Slovenije.

Zadovoljen je tudi Milan Brglez (S&D/SD), saj je pokazal, da je na področju kriznega upravljanja suveren, hkrati pa kriznega upravljanja ne razume le kot odpravljanja posledic naravnih nesreč, ampak mu pridaja tudi komponento človekovih pravic, kar je na ravni EU novost. "Po tem, kar sem do sedaj videl in slišal na zaslišanjih v Evropskem parlamentu, je Janez Lenarčič eden najmočnejših členov prihodnje Evropske komisije," meni.

Tudi Tomas Tobe, predsednik odbora za razvoj, glavnega odbora na zaslišanju, je izpostavil, da je bila izmenjava mnenj dobra. Ocenjevalni sestanek bo v četrtek popoldne, je povedal, ocena bo javna najpozneje 17. oktobra. A če bodo zapleti, bomo v četrtek slišali. "Če ne bo novic, je to dobra novica," je dejal. Če odbor ne bo zadovoljen, bo namreč zahteval dodatna pojasnila, kar običajno sporočijo.

Ima podporo koalicije in dela opozicije

Lenarčič je tudi naš kandidat, kandidat Republike Slovenije, so enotni koalicijski partnerji. Prepričani so, da presenečenj ne bo in da se fiasko izpred petih let, ko je pred evroposlanci pogorela Alenka Bratušek, ne more ponoviti.

V SD, ki so v komisiji že videli svojo Tanjo Fajon, danes stiskajo pesti zanj. "Zdaj, ko je padla odločitev, je on absolutno naš kandidat in tako bi morale delovati vse stranke," je dejal Matjaž Han.

Podobno menijo tudi v SMC. "Stojimo za njim. Dobil je resor, ki ga pozna, in to je tudi priložnost iz zunanjepolitičnega vidika za Slovenijo, da utrdi svoj mednarodni ugled," je dejal Gregor Perič.

Gre namreč za izkušenega kandidata, čemur prikimava tudi del opozicije. Podprli sta ga tudi Nsi in SNS. "Mislim, da je izvežban diplomat in da se zna vrteti na diplomatskih podih," je dejal Zmago Jelinčič. Na vprašanje, ali se lahko ponovi primer Bratuškove, pa: "Nikakor. Lenarčič zna kar nekaj jezikov, zna se obnašati in take kozlarije, kot jo je naredila Bratuškova, v zgodovini EU še ni bilo in mislim, da je tudi ne bo."

Kandidati z dvomljivo integriteto

Belgijske oblasti so tik pred zaslišanji ustavile preiskavo proti Belgijcu Didierju Reyndersu z resorjem za pravosodje zaradi očitkov glede korupcije in pranja denarja v Demokratični republiki Kongo. Francozinjo Goulardovo z resorjem za notranji trg pa še vedno preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf.

A čeprav sta Belgijec in Francozinja med problematičnimi kandidati, ni verjetno, da bi kateri od njiju padel. Goulardova, kandidatka francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je "prevelika, da bi padla", komentirajo neuradno v Bruslju.

Danes bi morala biti na vrsti tudi Romunka Rovana Plumb, kandidatka za promet, a jo je parlament zaradi navzkrižja interesov zavrnil že pred zaslišanji. Bukarešta je že predlagala dva nova kandidata: Dana Nico in Melanio-Gabrielo Ciot.

Slovak Maroš Šefčovič, Bolgarka Marija Gabriel in Irec Phil Hogan, ki so bili prvi na vrsti, so po neuradnih informacijah že dobili pozitivne ocene odborov, ki so jih zaslišali, Poljak Janusz Wojciechowski pa bo moral na popravni izpit.