Zgodba sega v leto 2017, ko je spletni portal Pod črto na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva pridobil kopije več kazenskih ovadb, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad vložil na specializirano državno tožilstvo proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in podjetju Electa inženiring. Portal je vsebino teh ovadb avgusta 2017 tudi objavil.
Med drugim je šlo za ovadbo v zadevi Farmacevtka, ko naj bi Janković za ureditev službe od farmacevtke zahteval in tudi dobil spolne storitve, za kar je bil pozneje zoper njega po izločitvi nekaterih dokazov na sodišču pregon ustavljen.
Postopek na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja je vodil Lenard, ki je bil takrat pooblaščena uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja. Tožilstvo je sicer zahtevo portala Pod črto po posredovanju ovadb sprva zavrnilo, a se je portal pritožil.
Aleksander Lenard je skladno s postopkom za mnenje o tem povprašal tožilko v teh zadevah Blanko Žgajnar. Kot je po objavi ovadb medijem pojasnila tožilka, je tožilstvo kazenske ovadbe proti Jankoviću mediju posredovalo skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Sama pa je ocenila, da posredovanje ovadb javnosti ne bi škodilo interesom kazenskega postopka, saj ko je v zadevi vložena zahteva za preiskavo, imajo vsi osumljenci dostop do vseh dokumentov.
Kot je pred časom poročal Dnevnik, pa naj bi se v internem nadzoru, ki ga je uvedlo vodstvo tožilstva, izkazalo, da tožilka za razkritje te ovadbe ni dala soglasja. Lenard, ki je kot zadnji odobril razkritje tožilskih dokumentov v primeru Janković, pa naj bi trdil, da je njeno soglasje dobil. To naj bi po eni strani potrjevala tudi ena izmed tožilkinih izjav za medije, po drugi strani pa naj bi v tožilkino korist pričala elektronska korespondenca.
Zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov je Lenarda in tožilko Blanko Žgajnar ovadil Janković. Tožilstvo pa je ovadbo zoper Žgajnarjevo zavrglo.
Lenard na današnjem predobravnavnem naroku krivde za očitano kaznivo dejanje ni priznal. Njegov zagovornik Gorazd Fišer je ob tem predlagal več dokaznih predlogov, s katerimi želi dokazati, da ni obstajal naklep za očitano zlorabo osebnih podatkov.
Glede na očitek, da Lenard ne bi smel pošiljati kopij kazenskih ovadb s prikritimi osebnimi podatki, temveč bi lahko le sporočal o vrsti odločitev v posamezni zadevi, pa je Fišer predlagal tudi pridobitev podatkov o predhodno posredovanih kazenskih ovadbah v drugih zadevah po zahtevkih za dostop do informacij javnega značaja v obdobju, ko je bil za odločanje v teh zadevah pooblaščen Lenard. S tem želi obramba dokazati, da so bile že pred zahtevo portala Pod črto posredovane zahtevane kopije kazenskih ovadb.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.