Leta 2008 četrtina poslank

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je pripravil novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki predvideva postopno uvedbo 35-odstotne "ženske kvote". Slednja naj bi se dosegla na državnozborskih volitvah leta 2012, na naslednjih volitvah pa naj bi veljala 25-odstotna kvota zastopanosti spolov.

Opozicijskim LDS in SD ter koalicijski DeSUS poslanskih kolegov ni uspelo prepričati o smiselnosti zvišanja kvote za zastopanost žensk na parlamentarnih volitvah na 40 odstotkov.

Novela, kot je pojasnil minister za javno upravo Gregor Virant, vsebuje ukrep za zagotovitev večje udeležbe ženske na volitvah. Kvote se uvajajo po tem, ko so že bile uvedene za lokalne volitve in volitve v Evropski parlamenta, ob tem pa minister Virant opozarja, da ne gre za "čarobno paličico", ki bi sama po sebi zagotovila večjo zastopanost žensk v državnem zboru.

Ljubenšek: Kvote so do žensk žaljive

Za ministra Viranta kvote sicer pomenijo dvig standarda, a so le administrativni ukrep, ki ne prinaša rešitev in je na nek način do žensk podcenjujoč. Tudi poslanec SDS Mitja Ljubeljšek trdi, da so kvote diskriminatorne in do žensk žaljive, ter nasprotuje vsakršni zakonski prisili.

Nasprotno so v LDS prepričani, da se z vladnim zakonom odmika želja, da se "vsaj nekako približamo skandinavskim državam, ki dosegajo zavidljiv odstotek žensk v parlamentu".

Za Lavtižar Beblerjevo je nesprejemljivo, da se za različne volitve uvaja različen standard. "Pristali smo na standard, ki je namenjen za izvoz," ugotavlja poslanka in dodaja: "Glede na to, da imamo pri nas 51 odstotkov žensk, se nimamo kaj spraševati, ali bomo sposobni zagotoviti 40 odstotkov."

Po besedah Majde Potrata (SD) bi bil takšen ukrep konsistenten ter bi bil "odsev klime, v kateri je participacija žensk družbeno sprejemljivejša, kot se to kaže v praksi". Sama kvota sicer ne predstavlja nobenega zagotovila, da bi se na naslednjih volitvah zastopanost žensk povečala, a Potrata ne vidi strahu, da bi s tem ženske silili v kandidiranje.