Država 2016 še svarila pred stečajem: Adria letno prispeva 50 milijonov evrov

Februarja 2016, na vrhuncu dogodkov okrog prodaje Adrie Airways nemškemu skladu 4K Invest, sta predsednik uprave SDH Marko Jazbec in članica uprave Anja Strojin Štampar poslancu SDS Francu Brezniku odgovarjala na poslansko vprašanje, v njem pa ni manjkalo lepih besed o kupcu ter svaril pred stečajem družbe, ki da bi bil najslabša možnost za Slovenijo.

Dokapitalizacija je zagotovitev kapitala kupcu za prestrukturiranje

Najboljša možnost je torej bila, da Slovenija Adrio dokapitalizira in zaradi izredno težke situacije družbe proda po simbolični ceni, saj da bo le taka zanimiva za kupca. Ta možnost naj bi bila tudi manjši strošek za državo kot stečaj ali ustanovitev nove letalske družbe, dokapitalizacija pa da bo novemu lastniku zagotovila začetni kapital za prestrukturiranje.

"S tem bo Slovenija vzpostavila pogoje za ohranitev nacionalnega letalskega prevoznika," so bili takrat optimistični v SDH.

'Nadomestila za čas brezposelnosti bi mesečno znašala 400.000 evrov'

"SDH ocenjuje, da je dogovorjena transakcija prodaje ob predhodni dokapitalizaciji za Slovenijo gospodarna odločitev," so zapisali na SDH in za svojo trditev ponudili kopico argumentov.

"Postopek dokapitalizacije v višini 3,1 milijona evrov ne presega direktnih stroškov stečaja, ki bi na 31. 3. 2016 znašali 3,2 milijona evrov," so navedli in ocenili, da to tudi "minimalizira tveganje morebitne nedovoljene državne pomoči".

Dodali so, da Adria letno v slovenski proračun prispeva okrog 10 milijonov evrov v obliki davkov (na plače, prispevki). V letih od 2000 do 2014 naj bi tako Adria prispevala skupno preko 200 milijonov evrov v proračun, samo v obliki prispevkov in davkov. "Poleg navedenega se ocenjuje, da bi znesek nadomestil za čas brezposelnosti, v primeru, da bi zaposleni v družbi Adria Airways, d. d. prešli na Zavod za zaposlovanje, znašal mesečno okoli 400.000 evrov," so še dodali.

SDH je bil prepričan, da bo s prodajo država preprečila stečaj Adrie

Med ključnimi cilji prodaje je SDH našteval doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter "nadaljnji obstoj in razvoj Adrie, ki bo ohranil ali povečal število delovnih mest".

SDH je bil prepričan, da bo s prodajo Slovenija rešila stečaj družbe, katerega posledice naj bi bilo sicer težko oceniti, saj naj bi bilo "nemogoče napovedati, kako hitro in katere letalske linije bi lahko vzpostavili drugi prevozniki".

"Prav tako ni mogoče oceniti, koliko resursov Republike Slovenije bi bilo pri tem sploh uporabljenih (zaposleni, vzdrževanje letal, gorivo …)," so še zapisali in dodali nekaj vplivov Adrie na povezanost Slovenije s svetom. Navedli so podatek, da je leta 2015 k nam z Adrio pripotovalo 200.000 tujcev, ki da so pri nas porabili okrog 28 milijonov evrov.

200 tedenskih letov na 30 destinacij je zagotavljalo tudi mobilnost domačemu prebivalstvu, tudi na ekonomsko manj zanimive balkanske destinacije.

SDH leta 2016: 'Adria letno v okolje prispeva 50 milijonov evrov'

"Družba Adria Airways, d.d. zagotavlja preko 400 visoko kvalificiranih delovnih mest, posredno pa je največja stranka letališča Ljubljana in družbe Adria Airways Tehnika, d.d. Letno generira 150 milijonov prihodkov, od tega se v okolje Republike Slovenije na različne načine letno prispeva okoli 50 milijonov evrov (plače, dobavitelji, idr.)," so še navedli.

V odgovoru na poslansko vprašanje tudi ni manjkalo besed hvale na račun kupca 4K Invest, za katerega je država letos zahtevala, da se iz lastništva Adrie umakne.

Pred tremi leti so zapisali, da 4K invest do zdaj sicer "ni deloval v letalski industriji, ima pa številne izkušnje s prestrukturiranjem družb".

Osredotočeni naj bi bili predvsem na družbe, ki potrebujejo prestrukturiranje, njihov cilj pa da je povečanje vrednosti družbe preko sistematičnega pristopa k prestrukturiranju.

"Uspešno so zaključili že več kot 150 transakcij," še lahko beremo in še, da "4K Invest ocenjuje, da lahko Adria Airways postane cenovno učinkovita letalska družba s prevladujočim vplivom v JV Evropi".

Stečajni upravitelj Adrie Airways objavil revidirano letno poročilo za 2018

A stečaj Adrie Airways je le dobra tri leta in pol kasneje realnost. Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik je tako v ponedeljek na spletni strani Ajpesa objavil revidirano letno poročilo družbe Adria Airways za lani, ki ga družba kljub zakonskemu roku do zdaj ni javno objavila. Kot poroča STA, je revizorska družba Pwc poročilu dala mnenje s pridržkom, in sicer zaradi manevra s prodajo in najemom blagovne znamke.

Omenjeno poročilo je bilo podlaga za odločanje agencije za nadzor civilnega letalstva o ohranitvi operativne licence, rok za oddajo poročila pa so ji večkrat podaljšali. Agencija je sicer družbi licenco odvzela, ko je poslovodstvo Adrie Airways vložilo predlog za začetek stečajnega postopka.

Kot je razvidno iz letnega poročila, so se prihodki družbe leta 2018 v primerjavi s predhodnim povečali za 12,5 odstotka na 179,08 milijona evrov, od tega prihodki od prevoza potnikov za 1,5 odstotka na 149,02 milijona evrov. Z oddajanjem letal s posadko drugim letalskim družbam je Adria lani ustvarila za več kot 17 milijonov evrov, še poroča STA. 

Lani prepeljali 1,23 milijona potnikov, kar je 1,5 odstotka več kot leta 2017

Lani je imela družba za 14,19 milijona evrov negativnega kapitala. "Izguba je predvsem posledica rasti cene goriva, katere negativni vpliv je znašal 7,7 milijona evrov. Prav tako je negativno vplival dodaten strošek najema letal s posadko v višini 5,5 milijona evrov," so navedli v družbi.

Prepeljala je sicer 1,23 milijona potnikov, kar je 1,5 odstotka več kot leta 2017. Zasedenost potniške kabine v rednem prometu se je zmanjšala za 3,7 odstotne točke na 64 odstotkov. Konec lanskega leta je imela družba po podatkih iz poročila 503 zaposlene, kar je bilo 26,8 odstotka več kot ob koncu predhodnega.

Poslovodni direktor Holger Kowarsch je v uvodu poročila zapisal, da je bilo leto 2018 za Adrio Airways zelo dinamično; bilo je polno izzivov in prelomnih trenutkov, leto komercialne rasti, obvladovanja in zmanjševanja tveganj pa tudi zaključevanja leta z rezultatom, s katerim ne morejo biti povsem zadovoljni, kljub temu da je odraz še nekaterih historičnih odločitev in preteklih poslovnih potez.