Leta 2021 ob nedeljah pogosto ali občasno delalo 22,8 odstotka zaposlenih

V zadnjih 14 letih je bilo število delovno aktivnih največje leta 2008  (996.000) in tedaj je bila stopnja brezposelnosti najnižja, znašala je 4,4 odstotka. Ravno obrnjeno je bilo leta 2013, ko je bilo število delovno aktivnih najmanjše (906.000), stopnja brezposelnosti pa je bila najvišja, 10,1-odstotna. V 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka.

Zaposleni povprečno opravili 39 delovnih ur na teden 

Zaposleni so v 2021 v povprečju običajno opravili 39,3 ure na teden. Več običajno opravljenih ur na teden so opravili moški (40,0) kot ženske (38,6). Več kot petina je bila zaposlena v predelovalni dejavnosti, v kateri so tedensko običajno opravili 39,8 ure, dejansko pa 34,9 ure.

23 odstotkov delovno aktivnih delalo ob nedeljah

V 2021 je ob sobotah pogosto ali občasno delalo 43,8 odstotka vseh delovno aktivnih, 22,8 odstotka jih je delalo ob nedeljah, 34,4 odstotka zvečer, 14,6 odstotka pa ponoči. Med poklici, ki so vsaj občasno opravljali delo ob koncu tedna ali ob manj ugodnih urah v dnevu, so izstopali kmetovalci, gozdarji in ribiči. 

Če ne upoštevamo delovno aktivnih v vojaških poklicih (njihov delež v skupnem številu delovno aktivnih je namreč zelo majhen), lahko sklenemo, da je bilo največ delovno aktivnih, ki so svoje delo opravljali ob koncu tedna, v skupinah poklici za storitve, prodajalci (75 odstotkov jih je delalo ob sobotah, 36,3 odstotka pa ob nedeljah), ob manj ugodnih urah dneva pa delovno aktivni v poklicnih skupinah upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci (36,3 odstotka jih je delalo ponoči, 54,2 odstotka zvečer).

Delež opravljanja dela od doma najvišji do zdaj

Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast v primerjavi z letom 2020. Od doma je pogosto delalo 8,6 odstotka zaposlenih, 11,6 odstotka pa občasno.

Delež zaposlenih, ki svoje delo včasih ali pogosto opravljajo od doma, se je v 10 letih povečal za 6,5 odstotne točke. V letu 2011 je znašal 13,7 odstotka, v letu 2021 pa 20,1 odstotka. 

Delež prekarnih delavcev narašča

Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. V letu 2021 jih je opravljalo 58.000 delovno aktivnih oz. šest odstotkov vseh delovno aktivnih. Med temi je bilo največ – skoraj polovica (48,1 odstotka) – študentov, ki so delali prek študentskega servisa. Delež prekarnih delavcev se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,3 odstotne točke.

Plačna vrzel 4,2-odstotna

Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1942 evrov, ločeno po spolu pa pri moških 1979 evrov, pri ženskah pa 1896 evrov. Plačna vrzel med moškimi in ženskami je tako znašala 4,2 odstotka. Plače so bile z vidika spola popolnoma izenačene le v eni poklicni skupini (strokovnjaki za varstvo okolja).

Najvišja razlika v korist žensk je bila v poklicni skupini gradbinci zaključnih del (46,5 odstotka), najvišja razlika v korist moških pa med razvijalci spletnih multimedijskih rešitev (38,9 odstotka).