Bodo letališče Maribor čez sedem dni zaradi birokratov zaprli?

Podjetje Aerodrom Maribor je, kot smo že poročali, v začetku leta tudi uradno odpovedalo najemno pogodbo z lastnico piste in terminala, torej z državo. Aerodrom Maribor so upravljali s kitajskim kapitalom, ki je želel, da se letališče razvije, a po dveh letih obljub se ministrstva ne premaknejo s točke nič. Kitajski investitor je med drugim potreboval podaljšanje piste, ki s sedanjimi 2.500 metri ni zadostovala za letenje z večjimi letali, kot so Boeing 777, Airbus A330 ali druga letala, ki se uporabljajo za daljše lete, ki bi prihajali recimo s Kitajske. Država je obljubljala, da bo podaljšanje hitro urejeno, a kot smo že poročali o primeru pridobivanju državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče v Portorožu, so uradniki večino postopkov zamrznili, čeprav so bile politične obljube drugačne. Zdaj je že dejstvo, da so država in uradniki imeli drugačne želje kot investitorji. Kitajski lastniki so vedeli in pričakovali, da bodo pred sprejetjem državnega prostorskega načrta nekaj let morali poslovati z izgubo, a jim je tega potrpljenja začelo zmanjkovati v letu 2018. 

Država je torej Kitajcem obljubljala nekaj, česar sama ni bila pripravljena sprejeti, saj so nam na ministrstvu za infrastrukturo na vprašanje, zakaj se DPN za Maribor zavlačuje, odgovorili, da še vedno prilagajajo zasnovo projekta - razlog naj bi bila Magna in "usklajevanje idejnih zasnov s potencialnim investitorjem." Prav tako so proti lokalna skupnost in številne civilne iniciative, glavnina pripomb se nanaša na vplive na ljudi in okolje. O prihodnosti DPN za mariborsko letališče pa lepo pove naslednji stavek: "Projekt ima zelo nizko stopnjo družbene sprejemljivosti in številna odprta vprašanja (investitor izvedbe ni znan, saj MzI financira le prostorski akt – DPN)." Odgovornost se je znova prelagalo na druge sektorje in oddelke.

Kitajci so jeseni leta 2018 ministrstvu za infrastrukturo sporočili, da v kolikor se zadeve kmalu ne spremenijo, bodo odpovedali pogodbo, kar so januarja 2019 tudi naredili. Šest mesecev kasneje, junija 2019, se je država končno zbudila in začela reševati problem, za katerega so vedeli že najmanj osem mesecev. Ministrica Alenka Bratušek je v začetku junija, tudi zaradi opozarjanja medijev, sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila zadnjo možnost – prevzem letališča s strani države in večkrat poudarila, da bodo spoštovali zakonodajo. Naši viri pravijo, da je imela ministrica takrat dve možnosti, "nacionalizacija" letališča (ponovni državni prevzem) je torej bila prva, druga možnost pa je bila, da bi letališče, dokler se ne odločijo o njegovi prihodnosti, družba Aerodrom Maribor upravljala še naprej, a bi država morala pokriti določene stroške poslovanja. Ministrica na to ni pristala, saj naj bi po naših virih to za njo bilo predrago. Na tiskovni konferenci je predstavila, da bo strošek obratovanja za leto 2019 - 300.000 evrov, za leto 2020 pa 700.000 evrov, a nas je več virov opozorilo, da to ni dovolj denarja, da bi letališče lahko ostalo odprto.

Reševanje v zadnjem trenutku

Še več, družba DRI, ki želi prevzeti upravljanje letališča, je po naših virih za 18-mesečno obratovanje letališča zdaj predstavila veliko višjo oceno stroška, ta naj bi namesto enega milijona evrov dejansko bila bližja ceni, ki so jo želeli Kitajci, nekaj čez dva milijona evrov (pod pogojem, če bi želeli, da Maribor obdrži status mednarodnega letališča z vso opremo in pravicami).

Zakaj so se reševanja lotili v zadnjem mesecu pred koncem odpovednega roka, nam naši viri niso znali pojasniti, so si pa bili enotni, da je bila ta odločitev, za tako kratek čas, najslabša in zaradi te odločitve bo mariborsko letališče po koncu odpovednega roka – 18. julija – lahko tudi zaprto. Za koliko časa ne ve nihče. V kolikor v rekordnem času uredijo vse nejasnosti bo zaprto samo en dan, če pa se odkrijejo napake ali neurejena razmerja, pa za dalj časa. DRI ni nikoli upravljal z letališči, prav tako ni nikoli prosil za kakršnokoli letališko obratovalno dovoljenje, kaj šele za mednarodno letališče, kot je Maribor. Agencija za civilno letalstvo je bila tako postavljena pred dejstvo (problem) samo enajst delovnih dni pred iztekom roka, ko bi Maribor "izgubil" obratovalno dovoljenje, da novega podeli DRI-ju. Večina strokovnjakov je enotnih, da je to hitro, celo prehitro, saj so ti pregledi zelo natančni in nihče ne more zagotoviti, da bo pregled uspešen.

Zapletlo se bo lahko torej pri obratovalnem dovoljenju, ki ga Agencija za letalstvo podeljuje, saj je ta agencija namreč ena najbolj strokovnih agencij za varnost v zračnem prometu in sledi mednarodnim smernicam glede varnosti in se sklicuje tudi na zakon o letalstvu, pojavile so se nove težave, ki jih DRI in ministrstvo za infrastrukturo do 10. 7. 2019 niso niti poskušali reševati: ozemlje okrog letališča, ceste in parkirišča so v lasti Aerodroma Maribor (Kitajcev). Po naših informacijah se nihče na ministrstvu za infrastrukturo in DRI ni resno vprašal, samo nekaj dni do prenosa oblasti, kako bo sploh urejen dostop do letališča, saj do lastnikov, po naših informacijah, do sredine dneva, sploh niso resno pristopili. 

Če pogledamo zahteve za obratovalno dovoljenje, ki so zapisane v zakonu o letalstvu, pravijo, da mora imeti mednarodno letališče vso dostopno infrastrukturo in tudi službe, ki delajo na letališču, da zagotavljajo nemoteno delovanje letališča in tudi potrebno infrastrukturo. Kot smo neuradno izvedeli, pa ne samo, da na DRI in ministrstvu za infrastrukturo niso preverili dostopnosti in pravice do uporabe zemljišča, niso preverili niti vsakodnevnega delovanje letališča, saj tako glavna programska oprema, določene stavbe, pisarne, nekateri avtomobili, ki služijo za varovanje in zagotavljanje varnosti na letališču, določena oprema za gasilce, ne preidejo avtomatsko k DRI, ker niso v lasti države, ampak Aerodroma Maribor, torej Kitajcev.

Naši viri so nam povedali, da tako samo pet delovnih dni pred dnem, ko bi DRI moral prevzeti oblast na letališču, ta ne izpolnjuje nekaterih pogojev za obratovalno dovoljenje, predvsem zaradi nejasnosti glede opreme, če jih bodo uspeli odpraviti v nekaj dneh, pa nihče ne more zagotoviti. Imeli so tudi težave s prepričevanjem zaposlenih, da podpišejo pogodbe z DRI, a ko so se slednji strinjali, da zaposleni obržijo enake pravice, so le podpisali. Zaposleni pa so bili pogoj, da bi DRI sploh lahko zaprosil za dovoljenje. Nekateri zaposleni na letališču imajo tudi več licenc za izvajanje (različnih) storitev, a to po novih evropskih direktivah iz leta 2018 ni dovoljeno. Ena oseba po tej spremembi lahko opravlja samo eno storitev, vezano na zgolj eno licenco. Če letališče Maribor ne bo dobilo izjeme glede licenc, bi verjetno morali zaposliti, po ocenah strokovnjakov, še enkrat toliko ljudi. Kako se bodo rešili iz teh zagat, ne ve nihče, nekateri strokovnjaki so ugibali, da bo letališče zaprto vsaj za nekaj dni, kako pa bo to vplivalo nadaljnje pridobivanje obratovalnega dovoljenja, pa je težko reči, saj se "takšna površnost v letalskem svetu ne pozna," nam je zaupal eden od virov.  

Po naših informacijah pa celotno zadevo in zaplete rešujejo tako ljudje z ministrstva, predvsem sektorja za letalstvo, kot tudi zaposleni na DRI, medtem ko je ministrica Alenka Bratušek odšla na dopust. Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali za mnenje o spornem prenosu pooblastil in ozemlja, a so nam odgovorili, da je za to odgovoren DRI. Medtem, ko so nam na ministrstvu za infrstrukturo trdili, da je za razmerja glede uporabe zemljišč odgovoren DRI, so nam ti danes odgovorili, da je za to odgovorno ministrstvo za infrastrukturo, ki je "uredilo razmerja glede uporabe zemljišč." DRI nam je potrdil, da dogovori o opremi še potekajo. Če ne bodo smeli uporabljati programske opreme, kako bodo lahko delali?

Računsko sodišče zahteva pojasnila

Da je bil za reševanje letališča izbran načrt, za katerega se je odločila ministrica Alenka Bratušek, ni bilo nenavadno zgolj letalski stroki, ampak tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije. Kot smo že pred dnevi neuradno izvedeli, je ravno prevzem s strani DRI najbolj "sumljiv", saj je potekal brez javnega razpisa in ga je zgolj prevzela država. Toda ministrica je v začetku junija rekla, da "za odločitev po njihovo niso potrebovali razpisa, saj naj bi šlo za prenos pooblastil in delovanja med državnimi organi." Po prejemu dokumentacije in pooblastil bo tako sodišče moralo odločiti, ali je bil ta manever zakonsko upravičen, če pa ne bi bil, bi to skoraj zagotovo pomenilo vsaj začasno zaprtje letališča v Mariboru, če bo DRI seveda uredil razmerja med Aerodromom Maribor in bo Agencija za letalstvo podelila obratovalno dovoljenje.

Nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo glede vračanja evropskih sredstev, ki so jih uporabili za nadgradnjo letališča, če tega zaprejo za dalj časa. Velik del obstoječe letališke infrastrukture je država financirala z evropskim denarjem v času infrastrukturnega ministra Patricka Vlačiča leta 2012. Od Evropske unije je takrat prejela 19 milijonov evrov sredstev, s katerimi so med drugim zgradili sodoben terminal s kapaciteto 600.000 potnikov na leto. Država se je ob prejetju evropskih sredstev Evropski uniji tudi zavezala, da bo letališče obratovalo vsaj do 11. novembra 2021, v nasprotnem primeru bo morala plačati visoko kazen v višini sedem milijonov evrov.

Na primerih iz preteklih tednov smo videli, da tako DPN-ji za Portorož, Maribor in Ljubljano, ki že leta stojijo in se ne premaknejo, kot tudi napačna politika glede Maribora, ni nova in nepričakovana zadeva. DPN-ji v nekaterih primerih stojijo že najmanj 15 let, Maribor so se odločili reševati v zadnjem trenutku, pa naj stane, kolikor hoče. Številni naši sogovorniki, s katerimi smo sestavljali zgodbe zadnjih tednov, nam pravijo, da gre za težavo, ki pesti Direktorat za letalski in pomorski promet že nekaj časa in se ne izboljšuje, Vlada pa se ne želi – ne glede DPN-jev in ne glede letališča – nikakor opredeliti, zato zadeve tudi stojijo.