Letalo falcon: Ko gre za zdravljenje s presaditvijo, štejejo minute

Predstavnico zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant Danico Avsec izjemno veseli, da so v zavodu pred desetimi leti z ministrstvom za obrambo podpisali prvo pogodbo za prevoz organov za presaditev z vladnim falconom. Od vseh možnosti je ta najboljša, saj omogoča varen in hiter prevoz v vsakršnih razmerah.

V tem času so rešili številna življenja. Tako so samo s falconom opravili 118 prevozov organov, med katerimi je bilo največ src, v zadnjih letih pa tudi pljuč. Potrebe po zdravljenju s presaditvijo pa po besedah Avsečeve naraščajo.

Strokovni direktor Kirurške klinike in vodja transplantacijske dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Ivan Kneževič je poudaril, da brez falcona verjetno ne bi dosegli tako izjemnih rezultatov na področju presaditev organov. Slovenija je namreč po številu presejanih src na milijon prebivalcev v svetovnem vrhu.

Kot je opisal Kneževič, okoli 60 odstotkov organov dobijo z izmenjavo s tujino. Tako se tim kliničnega centra po obvestilu o organu odpravi v donatorsko bolnišnico in nato izvrši presaditev. Pri tem morajo upoštevati hude časovne omejitve, še posebno pri srcu. Ravno falcon omogoča krajši potovalni čas in s tem boljši izhod pri transplantaciji.

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sodelovanje s Slovensko vojsko označil kot izjemno in nepogrešljivo. "To je jasen dokaz, da sta tako obrambni in zdravstveni sistem neločljivo povezana," je poudaril Jug.

Dodal je, da obrambni resursi, ki se uporabljajo tudi v civilne namene, predvsem v zadnjem času predstavljajo pot, po kateri bo Slovenija pridobila veliko novih resursov za zdravljenje ljudi in krepitev zdravstvenega sistema.

Minister za obrambo Borut Sajovic je dodal, da v času povečevanja izdatkov za obrambne zmogljivosti razmišljajo tudi o tem, da bi se falconu, ki se mu nabirajo leta, pridružilo letalo enakega tipa. "S tem bi povečali plovnost in pa zmogljivost," je dejal Sajovic.

Sajovic je na vprašanje, kako se pripravljajo na povečanje obrambnih izdatkov dejal, da bi odločitev o tem morali sprejeti do junijskega vrha Nata v Haagu. Poudaril je, da je Slovenija v dobri javnofinančni kondiciji in da bodo "tisto, kar bo treba storiti, storili tako, da ne bodo prizadeti drugi vitalni projekti v tej državi".

Minister je še dodal, da je nekaj držav članic Nata, recimo Španija, dalo jasna sporočila, da bodo obrambne izdatke še letos povišali tako, da bodo vlagali v dvojno rabo, "tako kot razmišljamo tudi mi". Kot je dejal, se Slovenija ne opremlja dodatno zaradi Nata, ki ima kapacitet dovolj, ampak ker državi manjkajo zmogljivosti.