STATISTIKA: Črno leto za letalstvo: 98 nesreč in 904 smrtne žrtve

Letalska nesreča avstrijskega pilota, ki se je zgodila prejšnji teden, je že deveta letošnja, kar je najbolj črna letna statistika zadnjih 11 let. Pa tudi najbolj črna, ko gre za število žrtev po letu 2004, letos je namreč umrlo že šest letalcev - jadralni letalec, dva zmajarja, dva v ultralahkem letalu in pilot nesrečnega letala v Mengšu.

Prav danes obeležujemo mednarodni dan civilnega letalstva in ob tej priložnosti so nam iz Statističnega urada RS (SURS) posredovali nekaj podatkov o letalskem prometu doma in po svetu.

Sodeč po podatkih Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) je bilo tudi leto 2014 črno za letalstvo. Na rednih linijah javnega letalskega prometa so zabeležili 98 letalskih nesreč, kar je devet odstotkov več kot v letu 2013 (ti podatki o varnosti vključujejo le večja komercialna transportna letala). V nesrečah na rednih linijah so bile 904 smrtne žrtve, kar je največ v zadnjih petih letih.

V letu 2014 je bila stopnja letalskih nesreč v svetu 3,0 oz. tri nesreče na milijon odhodov letal na rednih letih (v letu 2013 je bila stopnja 2,8, v letu 2010 pa 4,2).

Lani prepeljali največ potnikov doslej

Po oceni ICAO so lani v mednarodnem in domačem javnem letalskem prometu v svetu prepeljali največ potnikov doslej - 3,3 milijarde (5,5 % več kot leto prej) - in več kot 50 milijonov ton blaga (3,9 % več kot leta 2013).  Samo v mednarodnem letalskem prometu je potovalo 1,3 milijarde potnikov, šest odstotkov več kot v letu 2013.

Opravljenih je bilo 6.145 milijard potniških kilometrov: letalski promet je bil največji v pacifiško-azijski regiji, sledita Evropa in Severna Amerika. Bližnji vzhod je doživel največje povečanje, sledi Latinska Amerika skupaj s karibsko regijo, le dva odstotka potniških kilometrov pa je prispevala afriška regija.

Od leta 1977 se letalski promet na svetu približno vsakih 15 let podvoji in se bo po predvidevanjih ICAO v prihodnje povečeval s približno enako hitrostjo. V letu 2030 naj bi tako z letali prepeljali okoli šest milijard potnikov.

Najbolj obremenjeno evropsko letališče je Heathrow

Med letališči v Evropski uniji je v letu 2014 po podatkih Eurostata največ potnikov potovalo prek londonskega letališča Heathrow (73,4 milijona potnikov), letališče Jožeta Pučnika pa se je z 1,3 milijona prepeljanih potnikov uvrstilo na 156. mesto.

Vir: Eurostat

Največ potnikov z Brnika potovalo na linijah z Nemčijo

Po podatkih Statističnega urada je v letu 2014 prek treh slovenskih mednarodnih letališč potovalo 1,32 milijona potnikov, kar je 26 odstotkov več kot desetletje prej in 21 odstotkov manj kot v letu 2008, ko je potovalo največ - 1,66 milijona potnikov.

Večina potnikov v letalskem prometu pripotuje v Slovenijo na ljubljansko mednarodno letališče in od tam tudi odpotuje. V letu 2014 jih je prek tega letališča potovalo 1,31 milijona, v glavnem z rednimi linijami (87,5 %). Največ potnikov je potovalo na linijah z Nemčijo, malo manj kot 215.000, kar je več kot 16 % vseh prepeljanih potnikov; sledile so Združeno kraljestvo z blizu 11 %, Turčija z nekaj več kot 10 % in nato s po manj kot 10 % Belgija, Švica, Srbija (42 % več kot v 2013), Francija, Avstrija, Grčija (36 % več kot v 2013) in Ruska federacija (na 10. mestu).

Kaj vse ima Slovenija?

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za civilno letalstvo (CAA) imata v Sloveniji licenco za motorno letenje 702 pilota s privilegiji za športno letenje in 555 pilotov s privilegiji za komercialno letenje, licenco za jadralno letenje ima 527 pilotov, za letenje z ultra lahkimi napravami 599 pilotov, za jadralno padalstvo 1.495, za jadralno zmajarstvo 163, za klasično padalstvo 589 padalcev in za pilotiranje balonov 52. V javnem letalskem prometu je aktivnih med 300 in 350 pilotov komercialnega letenja.

Slovenija ima registriranih 210 motornih letal, 21 helikopterjev, 171 jadralnih letal, 115 ultra lahkih naprav, tri žiroplane, 60 balonov in 71 motornih zmajev.

Imamo 16 letališč, od katerih so tri mednarodna (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož), eno civilno-vojaško (Cerklje ob Krki) in 12 letališč lokalnega pomena (Ajdovščina, Bovec, Celje, Divača, Lesce, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenjske Konjice in Šoštanj); poleg tega je registriranih še 24 manjših vzletišč in trije heliporti (Jesenice, Slovenj Gradec in UKC Ljubljana). Trenutno je v Sloveniji 31 letalskih šol, tretjina teh je organiziranih v aeroklubih.

Športno letenje je pod okriljem Letalske zveze Slovenije in trenutno vključuje 74 letalskih društev; med njimi je 10 aeroklubov, v katerih se člani ukvarjajo z različnimi zvrstmi letalstva. Športni piloti in padalci iz Slovenije na svetovnih in evropskih tekmovanjih dosegajo tudi najboljša mesta.