Ožura: Političnega vpliva ni bilo
Predsednik tedanje uprave Ljubljanske banke Borut Ožura zanika kakršenkoli političen vpliv pri vračilu prihrankov Letici. Povedal je, da naj bi mu Boris Zakrajšek, takratni član uprave NLB omenil, da se gospod Letica nahaja v težki situaciji.
Zakrajšek, ki sedaj dela v Fankfurtu, je pisno odgovoril, da je po ustanovitvi Nove Ljubljanske banke marsikateri varčevalec iskal pomoč pri njih ter da so njihove želje posredovali upravi stare Ljubljanske banke, ki je zatem o teh prošnjah povsem samostojno odločala, ne ve pa, kdo naj bi za Letico lobiral. Podobno kot Letici, so v tistem obdobju tudi drugim izplačevali manjše zneske za nujne primere kot so pogrebni stroški, operacije, smrt v družini in podobno.
Neizplačanih 170 milijonov evrov
Zagrebška poslovalnica Ljubljanske banke je prihranke hrvaškim varčevalcem, v omejenem obsegu skupno od dva do tri tisoč nemških mark mesečno, izplačevala vse do julija leta 2000, ko so ji hrvaške oblasti ukinile žiro račun.
Neizplačanih naj bi ostalo okoli 170 milijonov evrov, ki jih zahteva več kot 130 tisoč hrvaških varčevalcev. Okoli dve tretjini naj bi jih zahtevalo povračilo, manjše od 100 evrov.
Nerešeno še eno vprašanje vračanja denarja
Nova Ljubljanska banka na Hrvaškem skuša s sodnimi postopki iztrejati neodplačane kredite podjetij, ki so jih ta najemala pri takratni Ljubljanski banki. Gre za 50 podjetij in skupno več kot 350 milijonov evrov. Tudi to vprašanje naj bi poskušali rešiti v okviru celovite rešitve pod okriljem odbora Sveta Evrope.
Vodja slovenskih pogajalcev Rudi Gabrovec je medtem izjavil, da bi lahko bili izplačani vsi hrvaški varčevalci, če bi hrvaška podjetja vrnila svoje dolgove. Kot piše današnji Večernji list Zagrebški odvetnik Milivoj Žugić, ki je s prodajo nepremičnin Ljubljanske banke v Osijeku uspel izplačati del vlog hrvaškim varčevalcem, je Gabrovčeve izjave označil za lobiranje, ki ne bi smelo imeti nobene teže. Po njegovem Letica s tem dejanjem ni poslabšal hrvaške pogajalske pozicije v zvezi z vprašanjem vračanjem deviznih vlog hrvaškim varčevalcem.
Slovenija predlaga ustanovitev posebnega sklada
Slovenija se zavzema, da bi hrvaškim pa tudi bosanskim varčevalcem, ki zahtevajo vračilo okoli 135 milijonov evrov, denar izplačali z ustanovitvijo posebnega sklada. Zanj naj bi denar prispevale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, pa tudi Evropska unija. Koliko denarja naj bi se v njem zbralo, ni znano, Slovenija pa naj bi ga prispevala iz sklada za nasledstvo.
O predlogu naj bi razpravljali junija na plenarnem zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ko bo možno tudi vlaganje amandmajev.