Katere spremembe Slovencem in Slovenkam prinaša leto 2019?

V letu 2019 bomo imeli 12 dela prostih dni, novo leto pa s seboj prinaša tudi nekatere spremembe. Tako se na primer za 50 evrov zvišuje minimalna plača, veljati začne dvig plač iz odprave plačnih anomalij javnim uslužbencem, zvišujejo se nadomestila iz naslova družinskih prejemkov, pa tudi nekatere cestnine.

Dvig minimalne plače

Približno 70.000 zaposlenih se lahko po novem veseli višje plače. Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Tudi večina javnih uslužbencev bo pridobila najmanj en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig plače, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Bodo pa za vse v javnem sektorju veljali višji dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi.

Zaposlenim z minimalno ali nižjo plačo pa letos pripada še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto. Povišanje bo prvič upoštevano februarja, pri izplačilu januarskih plač.

Oskrbnina v domovih za starejše višja za dva odstotka

Oskrbnina v skoraj vseh domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih je s 1. januarjem zlasti zaradi večjih stroškov dela višja za dva odstotka.

Starostnik v Sloveniji lahko pričakuje, da bo iz javnih sredstev morda pokritih 30 odstotkov cene potrebnih storitev zanj. Ostalo bo moral pokriti bodisi sam bodisi svojci. Po drugi strani v državah, kjer je dolgotrajna oskrba najbolje urejena, denimo na Nizozemskem ali na Švedskem, delež plačila potrebnih storitev iz javnih sredstev znaša prek 90 odstotkov.

Porodniško nadomestilo spet 100-odstotno

Po šestih letih je porodniško nadomestilo spet 100-odstotno, in ne več 90. Očetovsko in starševsko nadomestilo bo v letošnjem letu znašalo 100 odstotkov osnove. V novi odločbi je od 1. januarja odločeno o nadomestilu v višini 100 odstotkov osnove brez zgornje omejitve pri materinskem nadomestilu in z zgornjo omejitvijo 2,5-kratnika povprečne plače pri očetovskem in starševskem nadomestilu, medtem ko je bilo do zdaj omejeno na dvakratnik.

Dodatek za veliko družino letos ni več odvisen od materialnega položaja družine in je brez cenzusa. Do njega so upravičene vse družine s tremi ali štirimi oziroma več otroki, a pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji. Do njega je po novem upravičenih približno 4000 družin več. Predvidoma bo izplačilo dodatka za veliko družino za letos v aprilu. Otroške dodatke pa bodo še naprej prejemali tudi tisti, ki so v sedmem ali osmem dohodkovnem razredu.

Do državne štipendije so po novem upravičeni tudi tisti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 659,30 evra. Do zdaj je cenzus za pridobitev državne štipendije znašal 576,89 evra, zaradi odprave varčevalnih ukrepov in posledično sprostitve celotnega zadnjega dohodkovnega razreda pa so do štipendije upravičeni tudi tisti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana znaša od 576,90 do 659,30 evra. Državna štipendija v zadnjem dohodkovnem razredu znaša 35 evrov za mladoletne in 70 evrov za polnoletne upravičence. Do nje je tako upravičenih približno 8500 dijakov oziroma študentov več.

V trgovinah nič več brezplačnih plastičnih vrečk

Po novem so na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke. Potrošniki na prodajnem mestu vrečko sicer še vedno lahko kupijo, prav tako pa so še naprej na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana.

Slovenija namreč želi do konca leta 2019 zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi poraba padla pod 40 vrečk na posameznika. Prvi korak v smeri doseganja tega cilja je prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na njihovo debelino, na vseh prodajnih mestih blaga in izdelkov.

Osebna vozila dražje skozi Karavanke

Vozniki osebnih vozil po novem plačujejo višjo cestnino skozi predor Karavanke. Za vozila iz prvega cestninskega razreda je dražja za 20 centov in znaša 7,40 evra. Dražja cestnina za prvi cestninski razred naj bi po ocenah ministrstva na letni ravni prinesla od 260.000 do 320.000 evrov dodatnih prihodkov, odvisno od realizirane rasti prometa v prihodnje.

Tovornim vozilom pa se je začel obračunavati pribitek k cestnini, ki ga bodo sicer ti plačevali v okviru elektronskega cestninjenja težkih vozil DarsGo. Zbrana sredstva bodo predstavljala namenski prihodek državnega proračuna in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača-Koper.

Pribitek bo obračunan vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki bodo prevozili cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Enak bo za vsa vozila, ne glede na njihov emisijski razred EURO. Pribitek bo na primorskem kraku ter ljubljanskem obroču znašal 15 odstotkov povprečne infrastrukturne pristojbine, na štajerskem odseku do Šentruperta pa pet odstotkov.

Višji zneski turističnih taks

Na podlagi zakona o spodbujanju razvoja turizma so ponudniki turističnih nočitev s 1. januarjem začeli turistom v znesku turistične takse zaračunavati še promocijsko takso. Ta znaša četrtino zneska obračunane turistične takse, skupni znesek pa je lahko največ 3,125 evra.

Po podatkih gospodarskega ministrstva, ki ima zbrane podatke za 135 občin, bodo najvišjo možno takso, to je v skupnem znesku 3,125 evra, plačevali gostje, ki bodo prenočili v občinah Ljubljana, Bled in Kidričevo.

Medtem ko je turistična taksa priliv občin, bo promocijska taksa namenjena izključno Slovenski turistični organizaciji (STO), in sicer za promocijo Slovenije na tujih trgih. Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da se bo v letu 2019 zbralo za 4,7 milijona evrov promocijske takse.

Manjše spremembe pri DDV

V veljavo je stopila tudi novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki v skladu z evropsko direktivo prinaša novosti pri plačevanju DDV za storitve v drugi državi članici ter pri obravnavi kuponov.

V skladu s pravili EU se bodo vsi kuponi v vseh državah članicah enotno obravnavali glede DDV. Pri tem zakon razlikuje med dvema vrstama kuponov - enonamenskimi in večnamenskimi -, če so izdani po 31. decembru 2018. Enonamenski kupon je tisti, za katerega so že ob izdaji znani podatki o dobavi blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša. Za tak kupon je treba obračunati DDV že ob njegovi prodaji, to pa pomeni, da izročitev blaga ali storitve, ki se plača z njim, ni predmet obračuna DDV. Če ti podatki niso na voljo, se šteje, da gre za večnamenski kupon. Izročitev blaga ali storitve, ki se plača z večnamenskim kuponom, se šteje kot dobava blaga ali storitve, posledično je od nje treba obračunati DDV.

Novela zakona prinaša tudi o poenostavljena pravila o DDV za določene storitve, ki jih majhna podjetja opravijo v drugi državi članici. Gre za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki jih ti zavezanci opravijo končnim potrošnikom v drugih državah članicah v višini do 10.000 evrov letno.

V prehranski verigi več z zakonom določenih nedovoljenih ravnanj

V prehranski verigi se je začel uporabljati širši nabor nepoštenih ravnanj, novela zakona o kmetijstvu jih skupno navaja 23, v primeru katerih se pogodba med deležniki šteje za nično.

Pogodbe med deležniki v verigi s hrano morajo biti po novem pisne in morajo vsebovati ceno, okvirno količino blaga, trajanje pogodbe, podrobnosti o plačilnih rokih, način dobave blaga ter pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile. Pisne pogodbe so obvezne za tiste pogodbene stranke, ki presežejo 15.000 evrov vrednosti prodaje med dvema subjektoma v enem letu.

Kot nedovoljena ravnanja so med drugim določena povračila za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oz. izdelkov, povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, zaračunavanje promocije blaga, povračilo stroškov za sklenitev pogodbe, vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah, zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga ter določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni.

Spremenila se je tudi višina glob za prekrške, ki je po novem vezana na delež letnega prometa podjetja, ustvarjenega v Sloveniji ter višina globe za odgovorno osebo. Globe so določene v višini od 0 do 0,25 odstotka letnega prometa v Sloveniji za gospodarske subjekte in za odgovorne osebe v višini od 5000 evrov do 10.000 evrov.

Nadzor nad izvajanjem nedovoljenih ravnaj, zapisanih v zakonu, bo v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, opravljala agencija za varstvo konkurence. Agencija, ki ostaja prekrškovni organ, izvaja preiskave in vodi postopke.

Bolj kakovostno življenje invalidov

Z novim letom so v veljavo stopili trije zakoni, ki bodo pomembno olajšali življenje nekaterim odraslim in predšolskim otrokom s posebnimi potrebami.

Po zakonu o osebni asistenci bo osebna asistenca, ki so jo do zdaj financirali preko programov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zakonska pravica. Zakon ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko in pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluhoslepe. Slednjo bodo upravičenci lahko izkoristili v obliki osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno ali pa bodo dobili denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb v višini 146,06 evra. Kdor ima potrebo po osebni asistenci, mora vložiti vlogo na center za socialno delo. Pogoj pa je, da je potrebuje najmanj 30 ur na teden.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov širi krog invalidov s pravicami po zakonu na osebe z določenimi avtističnimi motnjami, na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in na gluhoslepe osebe. S širitvijo kroga upravičencev želijo reševati problematiko mladih, pri katerih pride do hude invalidnosti še pred prvo zaposlitvijo in zato ne dobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Invalidi imajo zdaj pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Zakon o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih

V celoti se je začel uporabljati tudi zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ga je DZ sprejel marca lani.

Po zakonu se lahko sodni izvedenci in cenilci predstavljajo kot sodni izvedenci oziroma cenilci tudi, ko opravljajo tržno dejavnost in ne zgolj pri dejavnosti za sodišče. To so pred časom že lahko počeli, a jim je bilo nato s spremembami zakona prepovedano.

Z zakonom naj bi tudi dvignili kakovost in strokovnost dela sodnih izvedencev ter okrepili nadzor nad njihovim delom. Tako naj bi zakon zagotovil boljše preverjanje ohranjanja strokovne usposobljenosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev ter prinesel smernice, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu. Uvaja tudi nabor sankcij, ki so mogoče, če svojega dela ne opravljajo dovolj vestno.

Med drugim je zakon določil ustanovitev strokovnega sveta, ki bo najvišji strokovnousklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, cenilstva in tolmačenja. Svet bo vsakih pet let pregledal njihova potrdila s strokovnih izobraževanj in usposabljanj in jih vsebinsko ovrednotil.

Vodenje registrov presejalnih programov zgodnjega odkrivanja raka

V veljavo je stopila tudi novela zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bo omogočila vodenje registrov presejalnih programov zgodnjega odkrivanja raka.

Novela, ki so jo poslanci potrdili aprila, bo zagotovila pravno podlago za delovanje presejalnih programov zgodnjega odkrivanja raka na dojki Dora ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit ter omogočila ustanavljanje novih registrov.

Omogočila bo tudi natančnejše vnašanje podatkov kakovosti diagnostike in zdravljenja onkoloških bolnikov v okviru kliničnih registrov in se bo lahko izvajala ustrezna registracija testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom.