Leto 2020 četrto najbolj sončno in z najmanj snega v zadnjih 31 letih

Leto 2020, od katerega smo se poslovili v preteklem tednu, nas je pogosto razveseljevalo s soncem in visokimi temperaturami. Največje temperaturne odklone smo beležili februarja, ko je bilo v večjem delu države za skoraj pet stopinj topleje od dolgoletnega povprečja. Edina meseca, ki sta bila po nižinah za spoznanje hladnejša od povprečja, sta bila maj in november.

Padavin je bilo v lanskem letu manj od povprečja, a odstopanje ni bilo veliko. Največ dežja smo v večjem delu države beležili poleti, zato suše nismo imeli. Je pa leto 2020 v slabo voljo spravljalo vse »snegoljubce«. V Murski Soboti je sneg v celem letu tla prekrival le štiri dni, kar je najmanj po letu 1989. Tudi marsikje drugje po Sloveniji je bilo lansko leto s snegom najbolj skromno v zadnjih 31 letih.

Precej več sreče smo imeli s soncem. V večjem delu Slovenije je bilo lansko leto celo četrto najbolj sončno po letu 1950. Največ sončnih ur je bilo na Obali, na Letališču Portorož kar 2666. Na Letališču Maribor je sonce sijalo 2178, v Novem mestu 2165, v Murski Soboti 2134, v Ljubljani 2122, v Celju 2100 in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 2074 ur. Več sonca smo v večjem delu države imeli le še v letih 2000, 2003 in 2017. 

Hujše vročine poleti ni bilo, kljub temu pa se je leto 2020 uvrstilo med najtoplejše od začetka stalnih meteoroloških meritev v Sloveniji leta 1850. Po podatkih Agencije za okolje je bila v Ljubljani povprečna temperatura zraka 12,1 stopinje Celzija, kar je peta najvišja temperatura do zdaj. Toplejša od lanskega so bila le še leta 2014, 2019, 2018 in 2015. 

Kakšen je dolgoletni trend?

Meritve po svetu kažejo, da se je povprečna temperatura zraka od konca 19. stoletja do danes na svetovni ravni dvignila za dobro stopinjo Celzija. Medtem uradne meritve v Sloveniji in bližnji okolici kažejo na še bistveno večji porast temperature, ki presega dve stopinji Celzija. Morda se to komu ne zdi veliko, a vsak dvig temperature le za stopinjo pomeni okoli 200 metrov višjo mejo sneženja, s tem pa tudi precej manj možnosti za sneženje po nižinah. 

Na meteorološki postaji z najdaljšim merilnim nizom pri nas v Ljubljani je skupna vsota višin novozapadlega snega v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (1960–1969) znašala 12 metrov in 32 centimetrov, v zadnjem desetletnem obdobju (2011–2020) pa le še 5 metrov in 52 centimetrov, kar je v povprečju 55 centimetrov na sezono. Če bo šlo tako naprej, bo čez nekaj desetletij vsako drugo leto minilo povsem brez snega, občutno več pa bo ekstremnih pojavov, saj toplejši zrak lahko zadržuje več vlage, ki je glavni vir energije za vremenske procese.