Leto 2020 prineslo več očetovskega in starševskega dopusta

Rejniki pa bodo v primeru, ko je v rejniško družino nameščen otrok pred koncem prvega razreda osnovne šole, upravičeni do 30 dni starševskega dopusta, določa novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je začela veljati danes.

Vlada, ki je novelo pripravila, se je odločila, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi vanjo ne bo vključila določbe o pomoči ob rojstvu otroka v dobroimetju. Izvedba javnega razpisa za izbiro ponudnikov in izvajanje tega sistema bi namreč pomenila nesorazmerno visok strošek v primerjavi z zneskom izplačane pravice, je ocenila. Po njenem mnenju lahko center za socialno delo v primeru verjetnosti, da družina ne bi namenila te pomoči za zakonsko predvidene namene, določi, da se pomoč dodeli v obliki konkretne dobrine denimo na podlagi naročilnice za blago.

Z letom 2021 višja pomoč ob rojstvu otroka 

Sredi decembra pa je državni zbor sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ta dviguje najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter starševski dodatek na 402 evra. Uveljavitev je predvidena z letom 2021. Dvig bo veljal za starše otrok, rojene po 1. januarju 2021. 

Državni zbor je sprejel tudi dopolnilo koalicije, s katerim so pomoč ob rojstvu otroka določili pri 350 evrih. Na odboru sprejet predlog NSi pa je predvideval 500 evrov.

Sindikati proti zaostrovanju upokojitvenih pogojev

Korenitejše spremembe pa je bilo v 2019 pričakovati na pokojninskem področju, a je sindikalna stran je takoj nasprotovala predlogu ministrstva, da starostni pogoj za upokojitev tistih, ki nimajo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, z veljavnih 65 let zviša za dve leti. Menili so namreč, da je treba ob tovrstnem spreminjanju pogledati celoten pokojninski sistem. Ministrstvo se je zato odločilo za umik spornega predloga, tako da so v pokojninski noveli, ki bo začela veljati s 1. januarjem, ostali le mehki ukrepi za daljše ostajanje v zaposlitvi.

Pokojnina se bo denimo za vsakega otroka, a največ za tri, povišala za 1,36 odstotka, pogoj pa je, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Zavarovanec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev bo poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov. Z namenom, da bi zavarovanci ostajali v zavarovanju tudi po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe, bo pokojnina v tem primeru v skladu z novelo na letni ravni višja za tri odstotke.

Pomemben del novele je tudi izenačevanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za ženske in moške. Za ženske bo še naprej znašal 63,5 odstotka, moški pa bodo tak odstotek dosegli v šestih letih.

Pri nadaljnjih pogajanjih v ospredju upokojitveni pogoji in invalidsko zavarovanje

Predstavnike ministrstva, delodajalcev in sindikatov zahtevno delo pri nadaljnjih pogajanjih o pokojninskih spremembah čaka že v prvih mesecih novega leta. "Zagotovo se bomo pogovarjali tudi o upokojitvenih pogojih," je novinarjem nedavno povedal državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič. Pri tem ne želijo graditi na prisili, ampak na tem, da bi se ljudje sami odločali za daljše ostajanje v zaposlitvi.

Poleg tega bodo po njegovih besedah preverili, ali bi se lahko spremenil način usklajevanja pokojnin. Pogledali pa bodo tudi, kako bi se lahko pokojninska doba, pridobljena na različnih podlagah, poenotila.

Prav tako želijo premislek o tem, kako bi si lahko zavarovanci z vlaganjem v drugi in tretji pokojninski steber zvišali socialno varnost v tretjem življenjskem obdobju. Nenazadnje pogajalce čaka področje invalidskega zavarovanja, kjer zlasti veliko stavijo na poklicno rehabilitacijo. "Tu še niso izkoriščene vse možnosti, saj bi moralo biti več priložnosti za prehajanje med različnimi poklicnimi potmi," je prepričan Božič.