Najpomembnejši cilji delovanja finančnega ministrstva v tem letu so izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev in priprave na prevzem evra, je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil normativni program ministrstva za leto 2006, povedal finančni minister Andrej Bajuk.
Kot drugi izziv leta 2006 je Bajuk izpostavil uresničevanje predvidenih gospodarskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zahteve finančnega ministrstva na tem področju so zelo visoke, predvsem kar se tiče davčnega sistema, je dejal. Ob tem je napovedal dodatno poenostavitev administrativnega okolja v davčnem sistemu ter do davkoplačevalcev bolj prijazno davčno upravo.
Poleg tega bodo na finančnem ministrstvu letos pripravili tudi spremembe nekaterih zakonov, denimo zakona o javnih financah. "S tem bomo povečali preglednost in uvedli sistem, ki bo primerljiv z evropskim," je napovedal finančni minister. Prav tako bodo pripravili spremembe računovodskega sistema v javni upravi ter nadaljevali z običajnim delom, pri čemer je Bajuk izpostavil pripravo dvoletnega proračuna.
"Leto 2006 je prav gotovo eno največjih izzivov, kar se tiče delovanja ministrstva za finance," je dejal Bajuk. Izpostavil je, da je Slovenija resnično na pragu vstopa v evro ter izrazil zadovoljstvo, da je že izpolnila maastrichtske kriterije. "Upam, da bomo tako tudi nadaljevali; ni pomembno le, da smo to dosegli, temveč, da bomo znali to tudi obdržati," je komentiral.
Bajuk je potrdil, da so se v vladi že seznanili s predlogi posebnih delovnih skupin za pripravo predlogov privatizacije gospodarskih družb, ki so še pretežno v državni lasti. "Vlada predloge še preučuje in dokler ne bo končnega stališča, o tem ne bi govoril," je poudaril.
Glede privatizacije bank je Bajuk ponovil svoje stališče, da bi se morala vlada umakniti iz lastništva in ne bi smela obdržati nikakršnega vpliva na vsakdanje delovanje bank. Vendar pa ima ob tem kot vlada razmeroma majhne države odgovornost, da zagotovi, da bi sistem deloval v skladu s cilji našega gospodarskega in socialnega razvoja, je dodal. "Ne moremo si privoščiti, da bi imeli na takem segmentu, kot je bančništvo, samo agregat tujih podružnic. Določen vpliv mora država imeti," je menil Bajuk.
Dosedanje delo finančnega ministrstva je Bajuk ocenil za dobro. V letu 2005 se je gospodarska rast ohranila in celo nekoliko izboljšala, bolj od načrtovanega pa sta se znižala javna poraba in delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu.
