Jutri bo minilo natanko leto dni, odkar so zdravniki in zobozdravniki odgovornim predali poziv k odgovornejšemu pristopu k okoljski problematiki. Prvopodpisana je bila splošna zdravnica Nevenka Mlinar, ki se v svoji ambulanti v Desklah vsak dan srečuje s posledicami onesnaževanja okolja.
Srednja Soška dolina je namreč zaradi Salonita Anhovo, ki je do leta 1996 proizvajal azbestne izdelke, od leta 2007 pa deluje kot cementarna z dovoljenjem za sosežig odpadkov, eno najbolj obremenjenih območji v Sloveniji. "V srednji Soški dolini je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca," je opozarjala zdravnica, ki vsakodnevno dela z zelo bolnimi ljudmi. "Grozljivih posledic bi bilo manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Sedaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz sosežigalnice Salonit Anhovo vplivali na bolno dolino," je napisala.
Pravila in omejitve, ki veljajo za sosežigalnice, so namreč precej bolj ohlapni od tistih, ki se jih morajo držati sežigalnice, in ena od zahtev zdravnikov je, da se za sosežigalnice postavijo enako strogi standardi.
Trenutna zakonska ureditev dovoljuje pri sosežiganju odpadkov nekajkrat večje emisije nekaterih nevarnih snovi v zrak v primerjavi s sežigalnicami. Tako so na primer z okoljevarstvenim dovoljenjem Salonitu Anhovo dovoljeni dva- do petkrat večji izpusti nekaterih nevarnih snovi. Poleg tega so velikokrat tudi količine dimnih plinov iz industrijskih obratov večje od tistih v sežigalnicah, kar pomeni večjo skupno količino izpustov. Ob tem pa so meritve nevarnih snovi v izpustih prepuščene izvajalcem, ki jih izbere in plača vsak posamezni onesnaževalec, so opozarjali v pozivu, ki so ga spisali zdravniki iz goriške regije.
Mlinarjevo in druge zdravnike in zobozdravnike iz goriške regije je podprlo skoraj 600 kolegov. Tako enotnega nastopa zdravniške stroke v Sloveniji še nismo doživeli in že samo to bi moral biti za odgovorne – zlasti za ministra za okolje in za zdravje – dovolj dober razlog, da nemudoma pristopijo k obravnavi poziva, menijo v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). A v resnici se ni zgodilo skoraj nič. Mediji smo zgodbo pograbili, vendar jo je hitro izpodrinila epidemija, odgovorni pa so zahteve pospravili v predal.
"V Zdravniški zbornici Slovenije leto kasneje ugotavljamo, da ni bil dosežen nikakršen napredek k potrebni izenačitvi mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice. Tudi posebna delovna skupina, ki jo je ustanovila vlada, je neoperativna. Enako, brez upoštevanja zdravniškega poziva, je pri drugih spremembah zakonodaje, zato odločevalce ponovno pozivamo, naj pri načrtovanih posegih v okolje in naravo upoštevajo načelo previdnosti in pri presojah prednostno upoštevajo vplive, ki jih bodo imeli posegi na zdravje ljudi. Upoštevati morajo lokalne posebnosti, torej obstoječo zdravstveno obremenjenost prebivalcev," so zapisali.
Nadaljevali so, da je treba tematiko obravnavati prednostno. "Zagon gospodarstva po epidemiji, kot ga načrtujejo odločevalci na ravni države, namreč temelji na spodbujanju investicij in na novih posegih v okolje in naravo, zaradi česar je upoštevanje vidikov, ki zadevajo vpliv na zdravje prebivalstva, nesporno nujno! Zato znova pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje k takojšnji izpolnitvi zahtev iz poziva zdravniške stroke," so zaključili.
Poziv vključuje dve zahtevi.
1) Pri uvajanju tehnologij in dejavnosti v okolje je treba upoštevati tveganja, ki nastajajo za zdravje ljudi zaradi nepoznavanja vseh vplivov, ki so lahko tudi dolgoročni, ter zaradi možnosti sinergijskega delovanja posameznih onesnaževalcev, kadar se ti pojavljajo istočasno. Vse odločevalce zato pozivajo, da pri odločanju o tem uporabijo načelo previdnosti. Pri teh odločitvah je nujno upoštevati obstoječo zdravstveno obremenjenost lokalnih prebivalcev in kjer je ta velika, je treba onemogočiti nadaljnjo izpostavljenost onesnaževalcem.
2) Pri določanju dopustnih mejnih vrednosti za vsakršno obremenitev okolja je treba izhajati iz zdravja ljudi in te mejne vrednosti določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo. Zdravje mora biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge osebne okoliščine. Zaradi tega skupščina ZZS še posebej poziva k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, vendar so sedaj kljub temu postavljene po meri njihovega povzročitelja.
Spomnimo. Zdravniki in zobozdravniki so v pozivu izpostavili okoljsko problematiko v občini Kanal ob Soči in opozorili na nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Ta je še leta 2013 sosežgal "le" 48 ton odpadkov, v letu 2018 pa že 104.000 ton večinoma uvoženih odpadkov.
Pri tem so po javno dostopnih podatkih v zrak izpustili 2609 kilogramov benzena, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti. Slovenska okoljska zakonodaja pa je v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino. Če bi benzen umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram, so pred letom dni opozarjali zdravniki.
Poleg benzena se, kot so zapisali v lanskoletnem pozivu, pri sežiganju in sosežiganju nevarnih in tudi nenevarnih odpadkov, npr. plastike in gum, v ozračje sproščajo trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki, težke kovine in radioaktivni izotopi. "Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri lokalnem prebivalstvu povzročajo rakave bolezni, kot so limfom, sarkom, rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega toksične snovi v izpustih sežigalnic povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov," so opozorili zdravstveni delavci, ki si prizadevajo za odgovornejši pristop k okoljski problematiki in ki so ostali preslišani.
Po podatkih za obdobje od leta 1998 do leta 2016 je bilo od skupno 559 primerov azbestoz kar 500 obolelih s tega območja, prav tako 1773 od skupno 1866 plevralnih plakov, od 189 mezoteliomov (agresivnega tumorja, ki ima kratko dobo preživetja) jih je kar 128 iz tega dela Slovenije, podobno pa je tudi s pojavnostjo pljučnega raka – 65 od skupno 74 primerov so odkrili na tem območju.
Prvopodpisana Nevenka Mlinar lahko posledice spremlja na lastne oči. Številni bolniki ambulante v Desklah imajo priznano poklicno bolezen zaradi azbesta. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. "Poleg tega jih je strah. Mnogi so zaradi azbesta izgubili svoje bližnje. Ko zboli njihov sosed ali prijatelj, pridejo v ambulanto, da jim poslušamo pljuča. Upajo, da ne bo postavljena najhujša, 'anhovska' diagnoza – mezoteliom ali pljučni rak," je pred letom dni stanje na terenu opisala zdravnica. Redek, a zelo agresiven rak se lahko pojavni že zaradi majhne izpostavljenosti azbestu in čeprav zdravljenje napreduje, je doba preživetja bolnikov zelo kratka.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.