Leto dni po ujmi: rošade na direkciji za vode

Najprej: vlada je – sicer na podlagi odstopne izjave – razrešila direktorico direkcije za vode Nežo Kodre. Ta bo odšla 25. avgusta, kot v. d. je bila na to mesto začasno imenovana Urška Hočevar, inženirka gradbeništva. Neža Kodre bo sicer prevzela vodenje drugega javnega zavoda, Inštituta za vode. 

Uradno Kodretova menjave službe ne želi komentirati, češ da gre za osebne razloge, neuradno pa je v vladnih vrstah slišati, da gre za menjavo ne na podlagi strokovnosti, te kompetence da Kodretova ima, vendar pa za željo po večji operativnosti, ki da je je doslej na direkciji primanjkovalo. Za to zdaj ne bo prostora, začenja se namreč program sanacije vodne infrastrukture, nad katero bo bdela direkcija, ki je, kot rečeno, težak debelo milijardo evrov. 

Tudi zato se bo sočasno direkcija pošteno reorganizirala v pet stebrov oziroma področij dela, cilj naj bi bil zmanjšanje zaostanka v njihovih postopkih, večji nadzor nad urejanjem voda in seveda učinkovito izvajanje protipoplavnih projektov, prilagojenih vse pogostejšim ujmam in podnebnim spremembam. Prav tako naj bi se direkcija kadrovsko okrepila. 

Koliko smo doslej že porabili za sanacijo po lanskih poplavah?

Že skoraj milijardo evrov. Del računa, ki so ga izstavile poplave, je bil lani visok skoraj 600 milijonov evrov, največ denarja je šlo za intervencije, sanacijo vodotokov in cest. Letos je bilo do preteklega tedna porabljenih še 217 milijonov evrov. Obnova bo sicer, tako precej optimistično predvideva vlada, zaradi razsežnosti poplav in škode predvidoma trajala pet let. Od prihodnjega leta dalje bo glavni vir sredstev za sanacijo tako imenovan sklad za obnovo oziroma SOS sklad.  

Novembra lani so številne občine dobile nakazana predplačila in sicer skoraj 220 milijonov evrov. Če jih izpostavimo zgolj nekaj: največ – dobrih 21 milijonov evrov – je šlo v Slovenj Gradec, sledijo Ravne na Koroškem, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Dravograd in Šoštanj. Država je občinam nakazala tudi denar za intervencijske stroške in sicer v višini dobrih 78 milijonov evrov. Največje izplačilo so dobile Prevalje, Črna na Koroškem in Ravne na Koroškem.