'Leto nabito z obletnicami'

V Ljutomeru se je odvila osrednja slovesnost ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora. Premier Janez Janša je v svojem nagovoru povedal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Po njegovem proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur.

Kot je na proslavi povedal osrednji govornik, je letošnje leto nabito z obletnicami. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci, nekateri dogodki pa so šli mimo zelo tiho, je opozoril Janša.

Izjema je po njegovem mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. To je bil najbolj radikalen program med vsemi narodi takratne habsburškem monarhije in zelo pogumen. Iz njega je izhajalo vse bitje in žitje Slovencev do slovenske osamosvojitve leta 1991 in do letos, ko je z ukinitvijo schengenskih meja v EU Slovenija v praksi postala združena, je spomnil Janša.

Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih," je dejal Janša.

Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, "enako pomembne pa so zato, ker nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost. Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah," je dejal premier.

Po njegovem ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila po Janševih besedah impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. "Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem," je v zvezi s tem dejal Janša in spomnil, da so na taborih presegli socialne delitve.

Svoj govor pa je premier zaključil z besedami: "Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec," je sklenil slavnostni govor predsednik vlade.

Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države, je spregovoril še župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki.