Slovenija

Letos dva primera ošpic, verjetno povezana z izbruhom v kranjski regiji

Ljubljana, 07. 01. 2020 12.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, V.L.
Komentarji
1

V začetku letošnjega leta so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili dva primera ošpic pri odraslih osebah. Oba sta predvidoma povezana z izbruhom v kranjski regiji, ki se je začel novembra lani. Skupno so lani zabeležili 48 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih.

Virus ošpic je zelo nalezljiv in ostane v zraku še dve uri po tistem, ko je bila oseba v prostoru.
Virus ošpic je zelo nalezljiv in ostane v zraku še dve uri po tistem, ko je bila oseba v prostoru. FOTO: Shutterstock

V lanskem novembru in decembru so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) obravnavali dva, predvidoma nepovezana izbruha ošpic v kranjski in ljubljanski regiji. Zabeležili so 30 zbolelih z ošpicami. V štirih primerih je šlo za otroke, vsi drugi so bili odrasli.

Prvi primer je bil vnesen iz tujine, od njega se je bolezen prenesla še na šest oseb, od enega sekundarnega primera še na 13 oseb, od terciarnih primerov pa predvidoma še na tri osebe. V dveh primerih gre le za verjetno povezavo s tem izbruhom.

V drugem izbruhu, ki ga je obravnaval NIJZ, so zbolele tri osebe iz ljubljanske regije. Poleg dveh izbruhov sta bila zabeležena še dva posamična primera ošpic, za katera ni znan vir okužbe.

50 primerov ošpic

Skupaj je NIJZ v letu 2019 tako zabeležil 50 primerov ošpic. Med prijavljenimi primeri je sedem otrok, pet jih je mlajših od pet let. Pet bolnikov je starih od 15 do 24 let, ostali so odrasli, stari od 25 do 54 let.

Med zbolelimi jih je bilo 13 cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, devet je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam. Običajno je pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša, pojasnjujejo na NIJZ.

Ošpice se prenašajo po zraku s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe, na primer s kihanjem in kašljanjem. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Znaki bolezni se lahko začnejo kazati od petega do 21. dneva po izpostavljenosti virusu. Virus ošpic je zelo nalezljiv in ostane v zraku še dve uri po tistem, ko je bila oseba v prostoru.

Rojeni pred letom 1960 niso bili cepljeni

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih 8 mesecev do 8 let starosti (torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic). V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od 8 mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic. V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene med letoma 1960 in 1968, lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978.

Od leta 1990 dalje otroke cepijo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti od 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User1063544
07. 01. 2020 13.02
+2
"Med zbolelimi jih je bilo 13 cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, devet je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju." Se pravi; Če odmislimo ostale za katere ni podatkov je bilo od skupaj 24 obolelih 15 cepljenih? Torej je od te ekipe obolelih 62% cepljenih ki so kljub temu zboleli. CEPIVA NE DELUJEJO In tudi če se za vse ostale izkaže da so bili necepljeni je še vedno procentualni delež cepljenih obolelih previsok za te sfrizirane statistike. Pač roko na srce, če ne verjamete temu potem nimate pravice moralizirati drugače.