Letos na območju Slovenije 'le' 22.000 udarov strel proti zemlji

Južna stran Alp je nevihtno najbolj aktivno območje v Evropi, na severozahodu Slovenije v Julijskih Alpah strela na površini enega kvadratnega kilometra udari v tla več kot desetkrat na leto. V večjem delu zahodne in osrednje Slovenije je v povprečju pet udarov strel na kvadratni kilometer, najmanjša gostota strel pri nas pa je na vzhodu, kjer dosežejo tla tri strele na kvadratni kilometer.

Kako nastane strela?

Pred nevihto je pri tleh in v oblaku podobna količina pozitivnega in negativnega naboja. Ko v oblaku nastajajo padavine, drobne kapljice in ledeni kristalčki trkajo med seboj, medtem ko potujejo navzgor in navzdol po nevihtnem oblaku. Večja ledena zrna se negativno nabijejo in se zaradi svoje teže zadržujejo v spodnjem delu oblaka, manjše kapljice pa s pozitivnim nabojem. Tako pride do ločitve naboja, nastane negativno nabiti spodnji del in pozitivno nabiti zgornji del oblaka. V tem času se pri tleh na manjših območjih skoncentrira veliko pozitivnega naboja. 

Do nastanka strele nas loči samo še malo, potrebujemo prevodnik med oblakom in tlemi. Pri zelo visoki napetosti to postane kar zrak. Iz oblaka se začne proti tlom spuščati nam neviden stopničasti vodnik, ki je vodilna strela. Ko ta pride v bližino tal, navzgor skoči povratna strela. Ko se oba srečata, nastane prevodni kanal, zrak v njem se močno segreje in zažari, kar vidimo kot blisk, ki mu sledi še grom. Zrak se lahko segreje do 50 tisoč stopinj Celzija, tokovi dosegajo vrednosti do 400 tisoč amperov. Ko je prisotnega veliko električnega naboja, prvemu udaru strele pogosto sledi še drugi, tretji … Na ta način se naboj med oblakom in tlemi izenači.

Zelo spremenljivo število strel po letih

Letos do 13. avgusta je bilo po podatkih Elektroinštituta Milan Vidmar na območju Slovenije zabeleženih 22523 udarov strel proti zemlji, lani do sredine avgusta jih je bilo prek 40 tisoč, v celotnem letu 2019 pa so jih zabeležili 55900. Leto 2020 bo zato med nevihtno manj aktivnimi po letu 1997, najverjetneje bomo končali nekje tam kot predlani oziroma leta 2016. V povprečju v celotnem letu na območju Slovenije zabeležimo okoli 60 tisoč udarov strel iz oblakov proti zemlji, največ jih je bilo v izjemno aktivnem letu 2008, ko so na inštitutu zabeležili blizu 100 tisoč strel.

Kje smo pred strelo najbolj varni?

Ko nas doseže nevihta, je najbolje, da zatočišče poiščemo v notranjost ozemljenih stavb ali v avtomobilu. Če smo med nevihto v avtomobilu, se nikakor ne smemo dotikati kovinskih delov. A velikokrat nas nevihta ujame na prostem, takrat je pomembo, da se ne zadržujemo v bližini visokih dreves in v bližini vodnih površin. Če nas nevihta ujame v hribih, se izognemo vrhovom in grebenom, odložimo vse večje kovinske predmete in poiščemo suho mesto. Med nevihto na prostem počepnemo in nikakor ne ležimo na tleh ali stojimo, saj bi s tem povečali možnost za posreden in prav tako neposreden udar strele.