Slovenija

Letos na območju Slovenije 'le' 22.000 udarov strel proti zemlji

Ljubljana, 14. 08. 2020 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Aleš Satler
Komentarji
12

Po nevihtno zelo mirnem maju in juniju so od sredine julija naprej pogostejši prehodi hladnih front z nevihtami. Leto 2020 bo vseeno med nevihtno manj aktivnimi v zadnjih dveh desetletjih, saj je bilo do sredine avgusta zabeleženih le dobrih 22.000 udarov strel proti zemlji, lani v tem času je bilo udarov že dvakrat toliko.

Južna stran Alp je nevihtno najbolj aktivno območje v Evropi, na severozahodu Slovenije v Julijskih Alpah strela na površini enega kvadratnega kilometra udari v tla več kot desetkrat na leto. V večjem delu zahodne in osrednje Slovenije je v povprečju pet udarov strel na kvadratni kilometer, najmanjša gostota strel pri nas pa je na vzhodu, kjer dosežejo tla tri strele na kvadratni kilometer.

Največkrat strela udari na skrajnem severozahodu Slovenije, najmanj strel je na vzhou države.
Največkrat strela udari na skrajnem severozahodu Slovenije, najmanj strel je na vzhou države. FOTO: POP TV

Kako nastane strela?

Pred nevihto je pri tleh in v oblaku podobna količina pozitivnega in negativnega naboja. Ko v oblaku nastajajo padavine, drobne kapljice in ledeni kristalčki trkajo med seboj, medtem ko potujejo navzgor in navzdol po nevihtnem oblaku. Večja ledena zrna se negativno nabijejo in se zaradi svoje teže zadržujejo v spodnjem delu oblaka, manjše kapljice pa s pozitivnim nabojem. Tako pride do ločitve naboja, nastane negativno nabiti spodnji del in pozitivno nabiti zgornji del oblaka. V tem času se pri tleh na manjših območjih skoncentrira veliko pozitivnega naboja. 

Če od bliska do groma minejo tri sekunde, pomeni, da je strela udarila približno en kilometer stran od nas. Hitrost zvoka v zraku namreč znaša 340 metrov na sekundo in v treh sekundah zvok prepotuje razdaljo malce več od enega kilometra. Seveda blisk opazimo takoj, saj je hitrost svetlobe skoraj milijonkrat višja.

Do nastanka strele nas loči samo še malo, potrebujemo prevodnik med oblakom in tlemi. Pri zelo visoki napetosti to postane kar zrak. Iz oblaka se začne proti tlom spuščati nam neviden stopničasti vodnik, ki je vodilna strela. Ko ta pride v bližino tal, navzgor skoči povratna strela. Ko se oba srečata, nastane prevodni kanal, zrak v njem se močno segreje in zažari, kar vidimo kot blisk, ki mu sledi še grom. Zrak se lahko segreje do 50 tisoč stopinj Celzija, tokovi dosegajo vrednosti do 400 tisoč amperov. Ko je prisotnega veliko električnega naboja, prvemu udaru strele pogosto sledi še drugi, tretji … Na ta način se naboj med oblakom in tlemi izenači.

Zrak v prevodnem kanalu lahko doseže vse do 50 tisoč stopinj Celzija.
Zrak v prevodnem kanalu lahko doseže vse do 50 tisoč stopinj Celzija. FOTO: POP TV

Zelo spremenljivo število strel po letih

Letos do 13. avgusta je bilo po podatkih Elektroinštituta Milan Vidmar na območju Slovenije zabeleženih 22523 udarov strel proti zemlji, lani do sredine avgusta jih je bilo prek 40 tisoč, v celotnem letu 2019 pa so jih zabeležili 55900. Leto 2020 bo zato med nevihtno manj aktivnimi po letu 1997, najverjetneje bomo končali nekje tam kot predlani oziroma leta 2016. V povprečju v celotnem letu na območju Slovenije zabeležimo okoli 60 tisoč udarov strel iz oblakov proti zemlji, največ jih je bilo v izjemno aktivnem letu 2008, ko so na inštitutu zabeležili blizu 100 tisoč strel.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kje smo pred strelo najbolj varni?

Ko nas doseže nevihta, je najbolje, da zatočišče poiščemo v notranjost ozemljenih stavb ali v avtomobilu. Če smo med nevihto v avtomobilu, se nikakor ne smemo dotikati kovinskih delov. A velikokrat nas nevihta ujame na prostem, takrat je pomembo, da se ne zadržujemo v bližini visokih dreves in v bližini vodnih površin. Če nas nevihta ujame v hribih, se izognemo vrhovom in grebenom, odložimo vse večje kovinske predmete in poiščemo suho mesto. Med nevihto na prostem počepnemo in nikakor ne ležimo na tleh ali stojimo, saj bi s tem povečali možnost za posreden in prav tako neposreden udar strele.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bojan Hojs
16. 08. 2020 18.33
to ziher zavolo corone
ni_mi_vse_eno
14. 08. 2020 19.28
+1
To je mit, dejansko jih je 22 185. Jih je sosed preštel
Tron386
17. 08. 2020 09.28
polno3006
14. 08. 2020 17.11
To je pa že preseglo kritično mejo...hmmm...takoj zapreti zračni prostor, za prehod nevihtnih oblakov, ker to pa res ni za nikamor, da dovolimo da pridejo nevihte, z udari strel...iz drugih držav k nam...ne ne...
Uporabnik1948590
17. 08. 2020 09.49
-1
Karantena za vse nevihtne oblake iz tujine...predvsem iz Italije!
TistoPravo
14. 08. 2020 16.56
+4
Za temperature navzgor in navzdol letos lepo skrbijo Alpe in sosedno hribovje, da se vse dogaja zmernejše od prejšnjih let....na nadmorski je bilo čez zimo namreč veliko inverzij, sedaj poleti veliko manj dežja količinsko pa še tisto kar pada pada enakomirnejše. Torej ker ni ekstremov v višinah, je v celoti vremensega trenja...strel... manj!
User1063544
14. 08. 2020 14.39
-1
22.000 Kaj pa če jih je bilo samo 20 000 ali pa 17 000 ?? Mislim, od kod vam številke?
123soba
14. 08. 2020 14.20
+4
Ko je vreme napovedovala Danica Lovenjak, sploh nisi vidu vremenske slike in vreme je bilo veliko lepše...
miha900
14. 08. 2020 10.16
+2
Vreme je veliko lepše če ga napove Katja
RamzesII
14. 08. 2020 09.45
+0
Proti zemlji, koliko pa drugam?
Pomemben petelin
14. 08. 2020 09.29
+0
Baje tam kjer živi sveti človek praktično ni neurij, ne svečkarji komunstični obramboslovni izdajalec, kateri se je dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu to ni.
lumpimonster
14. 08. 2020 08.13
+1
Pomembna novice :D zdj k je amerika podpisala za 5g zdj bo 4x vec tok strell zarad 5g :D