Letos le eno dodatno stanovanje prek javne najemne službe

Javna najemna služba pri Stanovanjskem skladu RS je zaživela z letom 2022, ko je sklad sklenil pogodbe za eno hišo v Moravčah ter za stanovanja v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Črni na Koroškem in Litiji. Marca letos so podpisali najemno pogodbo še z lastnikom stanovanja v Slovenj Gradcu, so STA povedali na skladu.

Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema je bil objavljen konec januarja 2022. Do 4. avgusta letos se je na sklad obrnilo okoli 90 potencialnih najemodajalcev, ponudbe pa je oddalo 30 ponudnikov. Za omenjene eno hišo in šest stanovanj so podpisali najemne pogodbe, z ostalimi ponudniki pa sklenitve pogodbe ni bilo, "najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine".

Na drugi strani je v okviru tega instrumenta izražen bistveno večji interes za podnajem stanovanj – na razpis, ki je bil objavljen 9. septembra lani, je do 4. avgusta prispelo 431 prijav.

"Verjamemo, da bo interesa in ponudb več, če se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, na kar pristojno ministrstvo sprotno opozarjamo, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi," pravijo na skladu, ki ga vodi Črtomir Remec.

Ugotavljajo, da se vseskozi kažejo pomanjkljivosti modela javne službe za najemniško upravljanje, ki je vzpostavljen z zakonodajo in ki "ni bil zadostno analitično predhodno preučen z vseh vidikov izvajanja ter odstopa od modela, ki ga je Stanovanjski sklad RS z zunanjimi strokovnjaki preučil in oblikoval pred samim sprejemom zakonodaje ter žal ni bil sprejet s strani zakonodajalca".

Menijo, da ima javna najemna služba glede na veliko število praznih stanovanj v Sloveniji zelo velik potencial. Ker sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, pristojno ministrstvo seznanja s svojimi ugotovitvami in bo, kot pravi, prispeval v morebitnem postopku prenove ali analize instrumenta in povezane zakonodaje, zlasti lastninskopravne in davčne.

"Menimo tudi, da je javnost še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in pozneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje, seveda skladno z omejenimi razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi, namenjali pozornost in aktivnosti ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo," še pravijo.

Višina najemnine ne more biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine za stanovanje

Na direktoratu za stanovanja pri ministrstvu za solidarno prihodnost so medtem za STA poudarili, da je javno najemno službo vsekakor nujno ohraniti, zakonska določila pa nadgraditi na način, da bo oddaja stanovanj prek tega mehanizma hitrejša, enostavnejša, varnejša ter zanimivejša za najemodajalce, a hkrati še vedno primerna za najemnike.

Višina najemnine, po kateri je sklad pripravljen najeti stanovanje za podnajem, se določi glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja.

Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov, kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenost. Zakon določa, da višina najemnine ne more biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine za to stanovanje.

Ministrstvo za solidarno prihodnost sicer ob stalni rasti javnega najemnega fonda vidi mehanizem javne najemne službe kot pomemben mehanizem aktivacije zasebnega fonda. Stanovanjski fond cenovno dostopnih stanovanj je močno podhranjen in ne dohaja povpraševanja. "Ključni cilj oblikovanja stabilnega sistema gradnje neprofitnih najemnih stanovanj je v zagotovitvi stabilnega in ugodnega vira financiranja in oblikovanju stabilnega okolja za delovanje javnih stanovanjskih skladov ter njihov razvoj," pravijo na ministrstvu. Ob tem je po njihovih navedbah treba okrepiti mreže stanovanjski skladov, njihovega sodelovanja in povezovanja ter skrbeti za njihovo regijsko razpršenost in enotno delovanje.

Vlogo Stanovanjskega sklada RS pa na ministrstvu v prihodnje vidijo predvsem v vidiku financerja gradnje na lokalni ravni ter koordinatorja gradnje in podpornega okolja za lokalne sklade, občine.