V največji meri pa je zmanjšanje posledica izpopolnitve informacijskega sistema za evidentiranje in prikazovanje kaznivih dejanj in ovadenih osumljencev, je zapisano v poročilu o delu policije za prvo polletje 2003. Med bolj opaznimi podatki v poročilu je tudi manj smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (letos 113, leta 2002 121) in zmanjšanje nedovoljenih prehodov čez državno mejo - za dobrih 45 odstotkov.
Policisti so med kaznivimi dejanji obravnavali precejšnje število vlomov (7230), zlorab prepovedanih drog (523) in prepovedanih prehodov čez državno mejo (198). Zabeležili pa so še 28 (lani 38) umorov, 31 posilstev, 133 kaznivih dejanj posebno hude in hude telesne poškodbe ter 185 kaznivih dejanj ropa. Preiskanost kaznivih dejanj v prvem polletju 2003 je bila skoraj 48-odstotna.
V prvem polletju se je zmanjšalo tudi število kršitev predpisov o javnem redu, saj so policisti obravnavali 27.283 (lani 29.080) ali za dobrih šest odstotkov manj kršitev kot v enakem obdobju lani. Sodnikom za prekrške je bilo podanih 17.357 (leta 2002 18.167) predlogov za uvedbo postopka o prekršku, izrečenih je bilo še 1419 (leto prej 1259) opozoril. Po ugotovitvah policije pa je bilo ob storitvi prekrška pod vplivom alkohola 46,5 odstotka kršiteljev.
Glede varnosti v cestnem prometu je razveseljivo, da je število umrlih v prometnih nesrečah letos manjše kot lani (113, lani pa 121), zmanjšalo se je tudi število hudo poškodovanih (za 34 odstotkov), število lažje poškodovanih pa se je povečalo za skoraj 24 odstotkov. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami je bila še vedno neprilagojena hitrost, saj je zaradi nje umrlo 40 (lani 58) oseb. Po pogostosti vzrokov ji sledi nepravilna stran ali smer vožnje, zaradi katere je umrlo 38 (leto pred tem 31) oseb. Policisti so med drugim ugotovili, da je imelo 1158 (leta 2002 1237) povzročiteljev prometnih nesreč v krvi nad 1,1 grama alkohola na kilogram krvi.
Kot rečeno, se je zmanjšalo tudi število nedovoljenih prehodov čez državno mejo. V prvem polletju je bilo namreč evidentiranih 1991 (leto pred tem 3640) nedovoljenih prehodov ali za dobrih 45 odstotkov manj. Med kršitelji je bilo največ državljanov Srbije in Črne Gore (493), Makedonije (219), Moldavije (202), Hrvaške (146), Turčije (130), Iraka (93), Bosne in Hercegovine (91), Albanije (74) in Romunije (65). Največ obravnavanih oseb je nedovoljeno prestopilo mejo s Hrvaško, in sicer 1359.
Na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb so tuji varnostni organi slovenski policiji vrnili 432 (lani 684) oseb, med njimi 70 slovenskih državljanov. Največ oseb je bilo, tako kot v primerljivem lanskem obdobju, vrnjenih na meji z Italijo (353). Slovenski mejni policisti pa so tujim varnostnim organom vrnili 803 (leto pred tem 1130) tujcev, od tega največ na meji s Hrvaško (711).