Po podatkih pravosodnega ministrstva je inšpektorat v letošnjem prvem polletju prejel v reševanje 29 prijav zaradi suma kršitve določb zakona o varstvu osebnih podatkov. Na podlagi prejetih prijav je inšpektorat opravil inšpekcijsko nadzorstvo v državnih organih, zdravstvenih ustanovah, javnih zavodih, bankah ter pri nekaterih večjih delodajalcih. Zaradi ugotovljenih manjših nepravilnosti je bilo izrečenih šest opozoril za odpravo nepravilnosti, zaradi ugotovljenih večjih nepravilnosti oz. kršitev zakona pa so bile izdane tri upravne odločbe ter podani trije predlogi za uvedbo postopka o prekršku in ena kazenska ovadba. Na prvostopenjske upravne odločbe v obravnavanem obdobju ni bilo vloženih pritožb.
Cilj varstva osebnih podatkov torej ni varstvo podatkov samih, temveč varstvo posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, in s tem njegove informacijske zasebnosti. Temu cilju so podrejena tudi vsa ostala vprašanja, ki jih ureja zakon: varstvo osebnih podatkov, zavarovanje osebnih podatkov, evidence za potrebe varstva osebnih podatkov in njihovega zavarovanja, pravice posameznika, njihovo varstvo in restriktivnost pri njihovem omejevanju, iznos osebnih podatkov iz države, inšpekcijsko nadzorstvo in spremljanje stanja na področju varstva osebnih podatkov ter izvrševanja določb zakona.
Z varstvom osebnih podatkov se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika z obdelavo osebnih podatkov.
Na ozemlju Republike Slovenije je vsakemu posamezniku ne glede na državljanstvo in prebivališče zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.
V primeru, ko posameznik meni, da so kršene njegove pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov, lahko zahteva sodno varstvo. Sodno varstvo, ki ga daje posamezniku zakon, ne izključuje kazenske ali odškodninske odgovornosti kršitelja.
