Letos praznovanja v krogu družine

V Slovenji bo letos praznovanje omejeno na domove vernikov, saj božičnih bogoslužij zaradi epidemije v cerkvah ne bo. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković je povedal, da ukrepi države sicer dovoljujejo, da se pri bogoslužju glede na velikost njihove cerkve v Ljubljani zbere do deset vernikov ali 10 družin, ker pa je težko določiti, kdo je tisti, ki naj se udeleži bogoslužja, so se letos odločili, da bogoslužij z navzočnostjo vernikov ne bo. 

V običajnih razmerah sicer v pravoslavnih cerkvah dan pred božičem razdelijo blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov ter jih zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Ob polnoči se nato verniki znova zberejo v cerkvi, ko se začne praznična maša. A tudi omenjeni običaj bo letos drugačen. Duhovniki so namreč badnjake delili v cerkvi že od 2. januarja, zadnje pa dan pred božičem, je zapisano na njihovi spletni strani. Tudi božiča letos ne bodo pričakali v cerkvi, ampak doma, v krogu svojih družin.

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja. Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Katoličani obeležujejo Gospodovo razglašenje ali praznik svetih treh kraljev

Katoličani in evangeličani se na praznik svetih treh kraljev spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, kjer piše, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, ki so Gašper, Miha in Boltežar, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 21.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Letos bo tovrstni običaj zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, v veliki meri odpadel. Tako tudi tradicionalnih sprejemov kolednikov pri predsedniku republike, predsedniku vlade in predsedniku DZ, ki so značilni za današnji dan, danes ne bo.