Kot je znano, je bil v japonskem Kyotu leta 1998 sprejet protokol, ki določa za večino industrializiranih držav zmanjšanje, za nekatere pa samo omejitev emisij toplogrednih plinov. Sporazum tako določa zmanjšanje za osem odstotkov vseh toplogrednih plinov v ciljnem obdobju, to je petletno obdobje, in sicer med letoma 2008 in 2012 glede na izhodiščno leto. Kot država v tranziciji si je datum Slovenija lahko sama izbrala in odločila se je za leto 1986, ker so bile takrat naše emisije najmanjše. Vendar smo takratne vrednosti presegli že leta 1996. Slovenija se tako danes uvršča med države, ki bodo morale po sprejetju kjotskega protokola količine toplogrednih plinov zmanjšati.
Velike možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov so na področju odpadkov. Ravnanje z odpadki je pri nas sicer še zmeraj zelo neurejeno, vendar pa bi z ustreznimi sodobnimi ukrepi to področje lahko hitro izboljšali. Veliko večino odpadkov v Sloveniji odvažamo na deponije in tam iz njih izhaja metan, ki je več kot dvajsetkrat bolj toplogredno učinkovit kot pa ogljikov dioksid. Kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov pa obstajajo sodobne tehnologije, ki omogočajo zelo čisto sežiganje odpadkov, z zelo nizkimi emisijami nevarnih snovi.
V Sloveniji sicer poteka postopek za ratifikacijo kjotskega sporazuma, ki bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo 55 držav. Doslej je to storilo 22 držav, med njimi ni nobene razvite države, ki ustvarijo največje količine toplogrednih plinov.