Letos zabeležili 47 primerov mišje mrzlice: 'Očitno je pred nami mišje leto'

Mišja mrzlica je povezana z večjim številom glodavcev, ki so prenašalci tega virusa. Spomladi mnogi delajo na vrtovih, začnejo čistiti kleti, drvarnice, pri tem pa se prek mišjih iztrebkov in vdihavanja virusa iz teh iztrebkov lahko okužijo z mišjo mrzlico, je dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager.

Mišja mrzlica je trenutno precej v porastu, je ob tem opozorila Čakš Jagerjeva. Od začetka januarja so v Sloveniji namreč zabeležili že 47 primerov mišje mrzlice. "Očitno je pred nami mišje leto," je še dejala.

Na NIJZ ljudi pozivajo, naj bodo pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov previdni, pri tem pa naj uporabijo ustrezno zaščitno opremo in naj temeljito prezračijo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužijo. Prav tako na NIJZ opozarjajo, naj v domačem okolju glodavcem preprečimo, da bi prišli v hišo ter poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, ki navadno privabljajo živali. Predvsem pa je treba biti po njenih besedah pozoren na dvigovanje prahu, ki v zrak dviga tudi mišje iztrebke in virus.

Bolezen poteka z vročino, slabim počutjem in številnimi drugimi znaki, ob katerih bi lahko posumili na okužbo s covidom-19. Zato ljudi Čakš Jagerjeva opozarja, da se ob morebitnem pojavu bolezenskih znakov zdravnika seznani, ali smo opravljali kakršno koli aktivnost, pri kateri bi se lahko okužili z virusom mišje mrzlice, da bo pozoren tudi na to.

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava, kot posamezni primeri pa se vsako leto pojavlja zlasti na Dolenjskem, v Beli krajini in v Prekmurju, ciklično na tri do pet let pa tudi kot izbruh. Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci.