Posebnost letošnje suše je, da se je pričela zgodaj spomladi, ko večina poljščin, predvsem pšenica in ječmen, nujno potrebuje vlago. Pšenica bi sedaj morala biti visoka od 60 do 70 centimetrov, s klasom, ki bi moral biti dolg okoli 10 centimetrov. Vendar pa se je konec aprila rast pšenice zaustavila in posledice je ta, da je njena višina le okoli 20 centimetrov. Ker se je posušila bilka tik pod klasom, so bile pretrgane tudi vse poti hranil iz korenin do klasa, zato se klas ni mogel formirati.
Težava je veliko večja za tipične poljedelske kmetovalce, kjer je pšenica namenjena izključno za prodajo. Dobički, če ti sploh bodo, bodo majhni, saj pridelek na nekaterih poljih dosega le 30 odstotkov običajnega. Razmere so kritične predvsem pri predelavi žit in krme, zaradi česar je ogrožena tudi govedoreja, saj je večina pašnikov posušenih.
Suša je prizadela tudi nasade koruze in sladkorne pese. Kljub ponekod na videz zdravim nasadom je pridelek skromnejši od običajnega. Pomanjkanje padavin pa zaenkrat še ni prizadelo sadovnjakov in drugih trajnih nasadov, tudi vinogradniki pravijo, da so starejši nasadi še neprizadeti.
Reševanje pridelka z namakanjem
Kjer področje to omogoča, kmetje poljščine rešujejo z namakanjem. Predvsem ob Dravi je kar nekaj polj z urejenim namakalnim sistemom, ki kmetom omogoča preživetje in dober pridelek tudi ob sušnih obdobjih. Dejstvo pa je, da so namakalni sistemi dragi. Vendar pa kmetje menijo, da zgolj namakanje ni zadostna rešitev.
Upravni odbor kmetijsko gozdarske zbornice je predlagal dolgoročnejše ukrepe, kot je na primer uresničitev nacionalnega programa namakanja, zbiranje površinskih voda oziroma dvig podtalnice. V največjem slovenskem kmetijskem podjetju, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, so namreč povedali, da so se poskusi, da bi sejali druge kulture, pokazali kot neprimerni, saj je suša uničila tudi tiste, ki so jih priporočali strokovnjaki.
