Letošnji januar med najbolj sončnimi, v hribih pa tudi med najtoplejšimi doslej

Zasluga za tak razvoj vremena gre anticiklonu, to je območju visokega zračnega tlaka, ki se v zadnjih tednih obnavlja nad Zahodno Evropo in se od tu širi tudi nad naše kraje. V ponedeljek smo izmerili celo eno najvišjih vrednosti zračnega tlaka pri nas. Ta je preračunan na morski nivo ponekod v vzhodni in osrednji Sloveniji dosegel visokih 1049 hektopaskalov, kar je le tri hektopaskale manj od rekorda iz daljnega leta 1963. Za primerjavo, povprečen zračni tlak pri nas znaša okoli 1013 hektopaskalov, najnižje izmerjeni pa 967 hektopaskalov. Zaradi obsežnega anticiklona se cikloni z izrazitejšimi frontami in padavinami usmerjajo bolj severno, kot je to običajno, kar nam prinaša zelo stabilno vreme.

Tak razvoj vremena je posledica spuščanja zraka v anticiklonu, ki se ob tem ogreje in osuši. Zaradi tega so temperature predvsem v višjih legah zelo visoke za ta čas.  Na Krvavcu so včeraj izmerili kar 9 stopinj Celzija ob le 10-odstotni vlagi v zraku. Ker pa spuščanje zraka v anticiklonu ne sega povsem do tal, je po nižinah zrak bistveno bolj vlažen, onesnažen in hladen.

Predvsem v nočnem in jutranjem času smo tako priča izraziti temperaturni inverziji, ki pa se čez dan ob pomoči sonca in šibkih vetrov pogosto vsaj deloma razkroji. Če pa je plast vlažnega zraka debela, lahko velika temperaturna razlika med nižinami in hribi vztraja tudi v popoldanskem času.

Megla je bila v preteklih dneh še posebej trdovratna v Prekmurju in delu Štajerske, kjer so bile tudi temperature občutno nižje kot v preostalem delu države, saj se marsikje niso povzpele niti nad ničlo. Ponekod je celo rahlo snežilo, a ni šlo za pravo sneženje, ki bi zajelo večje območje, ampak le za pojav t. i. industrijskega ali toplarniškega snega. Ta nastane v okolici močnejših toplotnih virov, kot so dimniki, v bližini katerih lahko ob megli pride do prenasičenja zraka z vodno paro, njen presežek pa se nato izloči v obliki majhnih ledenih kristalčkov ali drobnih snežink.

Po zaslugi pogoste temperaturne inverzije so zadnji tedni v hribih zelo topli. Na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici je povprečna temperatura zraka v zadnjih tridesetih dneh presegla dolgoletno povprečje za kar tri stopinje Celzija. Glede na to, da izrazitejših ohladitev do konca meseca ni na vidiku, se bo letošnji januar v visokogorju najverjetneje uvrstil med tri najtoplejše v zgodovini meritev. Po nižinah so razmere manj izstopajoče, saj odklon od dolgoletnega povprečja le malokje presega eno stopinjo Celzija.

Situacije z visokim zračnim tlakom so pri nas najpogostejše ravno v januarju, zato ne preseneča dejstvo, da v tem mesecu povprečno pade najmanj padavin. Najbolj suha januarja sta bila leta 1964 in 1989, ko je bila količina padavin zanemarljivo majhna, letošnji januar pa se bo, kot kaže, na tej lestvici uvrstil okoli petega mesta.