Letošnji november tretji najtoplejši v zgodovini meritev

Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna novembrska temperatura 1,54 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850-1900.

Letošnji november je bil sicer za 0,20 stopinje Celzija hladnejši od rekordno toplega novembra 2023 in za 0,08 stopinje Celzija hladnejši od drugega najtoplejšega novembra v letu 2024.

Od januarja do novembra letos je bila povprečna globalna temperatura 0,60 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,48 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850-1900.

Po podatkih Copernicusa bo leto 2025 skoraj zagotovo drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev ter morebiti izenačeno z letom 2023, ki trenutno velja za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev.

Čeprav povprečna globalna temperatura v celotnem letu ne bo dosegla 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, pa bo ta mejnik verjetno presežen ob upoštevanju povprečne globalne temperature v obdobju 2023-2025.

Copernicus je danes objavil tudi podatke o temperaturah za celotno jesen, to je od septembra do novembra. Na globalni ravni pa je bila jesen tretja najtoplejša doslej, temperatura je bila za 0,67 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju 1991-2020.

V Evropi je bila jesen četrta najtoplejša v zgodovini meritev, temperatura je bila za 1,06 stopinje Celzija višja od povprečja za 1991-2020.

Temperature so bile večinoma nadpovprečne po vsem svetu, predvsem v severni Kanadi, nad Arktičnim oceanom in Antarktiko. V Evropi so bile jesenske temperature nadpovprečne na vzhodu celine, predvsem v Fenoskandiji oziroma na severu Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije. Na zahodnem in v osrednjem delu Evrope pa so bile temperature blizu povprečja.

Na evropski celini je medtem pretekli mesec povprečna temperatura znašala 5,74 stopinje Celzija, kar je 1,38 stopinje nad povprečjem za november v obdobju 1991-2020. S tem je bil letošnji november v Evropi peti najtoplejši v zgodovini meritev.

Nadpovprečno visoke temperature so bile v vzhodni Evropi, Rusiji, Turčiji in na Balkanu. Podpovprečne temperature so medtem izmerili predvsem nad severno Švedsko, Finsko, Islandijo ter deli severne Italije in južne Nemčije.

Zunaj Evrope so povprečje presegle temperature nad polarnimi regijami, predvsem nad severovzhodno Kanado in kanadskim arhipelagom, Združenimi državami Amerike, Arktičnim oceanom in vzhodno Antarktiko. Obsežno območje z izrazito negativnimi temperaturnimi anomalijami pa je bilo nad severno Sibirijo, ki predstavlja velik del severovzhodne Rusije.

Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila novembra 20,42 stopinje Celzija, kar je četrta najvišja mesečna temperatura v zgodovini.

Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je bil novembra 12 odstotkov pod povprečjem, s čimer je dosegel drugi najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev. Obseg antarktičnega morskega ledu pa je bil sedem odstotkov pod povprečjem in je s tem dosegel svoj četrti najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev.

Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu izpostavili, da so bile količine padavin v Evropi pod povprečnimi vrednostmi na Islandiji, v južni Španiji, severni Italiji ter osrednji Nemčiji in Švedski. Sušne razmere so medtem vztrajale v celotnem jugovzhodnem delu Evrope, predvsem na jugozahodu Rusije, Ukrajine ter Turčije.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v Združenem kraljestvu, Španiji, na Irskem, Portugalskem, severozahodu Rusije in večjem delu Balkana.

Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji del zahodne in osrednje Azije, južni del Brazilije, severni del Mehike ter jugovzhodni del ZDA.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile na jugozahodu ZDA, severu Kanade, severozahodu Rusije, Tajvanu, Madagaskarju, na obalnih območjih Avstralije ter v v južni Afriki. Zaradi ekstremnih padavin in poplav, ki so nastale zaradi kombinacije tropskih ciklonov in močnega monsunskega deževja, je v južni in jugovzhodni Aziji umrlo več kot 1100 ljudi, so spomnili pri Copernicusu.

"Novembra 2025 so bile globalne temperature za 1,54 stopinje nad predindustrijsko ravnjo, triletno povprečje za obdobje 2023-2025 pa je na dobri poti, da prvič preseže mejo 1,5 stopinje Celzija. Ti mejniki niso abstraktni - odražajo pospešen tempo podnebnih sprememb. In edini način za blažitev prihodnjih naraščajočih temperatur je pospešeno znižanje emisij toplogrednih plinov," je ob objavi podatkov povedala Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb.