Avgustovska ujma je v občini Braslovče pustila globoke rane. Narasla Savinja je poplavila več kot 271 hiš, dva tedna po poplavah je bilo še vedno razseljenih več kot 70 družin. Najhujši udarec je doživel Letuš, naselje z okoli 150 hišami. Vodna ujma jih je nekaj trajno uničila, jim spodjedla temelje in jih celo prestavila za nekaj metrov, v drugih se še vedno borijo z vlago, ki počasi razjeda zidove. 

Ob pretresljivih prizorih je postalo jasno, da bo treba poiskati rešitev, najbrž pa so le redki pričakovali drastičen ukrep, ki ga je predlagal župan Tomaž Žohar – preselitev celotnega naselja na varnejšo lokacijo. 

Odločitev bo znana v roku dveh tednov, je v torek napovedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Žohar pa je bil dan prej v naših oddajah jasen: odgovore pričakuje že v soboto, ko bo te kraje obiskala vlada. 

Žohar: Popraviti želimo stare napake

"Iščemo optimalne rešitve, da socialno in finančno pomagamo vsem ljudem, ki so ostali brez domov. In drugo, da naredimo ukrepe, ki dolgoročno prispevajo k poplavni varnosti v celotnem porečju reke Savinje, od Solčave do Laškega. Da se to nikoli več ne ponovi," je avgusta pojasnjeval župan Žohar. "Slovenija je naredila napako, ko je v preteklosti urbanizirala območja, kjer so imeli vodotoki razlivna območja v primeru velikih voda. In mi želimo to popraviti," je še dejal in zatrdil, da ima po prvi oceni podporo vsaj 90 odstotkov prebivalcev, ki so bili od leta 1990 poplavljeni že štirikrat in imajo dovolj življenja v stalnem strahu pred vodo.  

Skupina prebivalcev, ki se je združila v civilno iniciativo "za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi", tem številkam ne verjame. "Velika večina si želi sanacije, ureditve in mirno življenje, ne pa izselitve ter denarnih nadomestil," trdijo. Pod njihovo pobudo se je podpisalo že več kot sto posameznikov, zgovoren dokaz, da so trditve o 90-odstotni podpori preselitvi na trhlih nogah, so prepričani. 

A tudi oni ne govorijo v imenu vseh, v kar se je lahko prepričala tudi naša ekipa, ki je v ponedeljek obiskala Letuš. "Jaz grem včeraj, ne danes. Jaz grem včeraj," je dejala sogovornica. "Mene je strah vsakič, ko pravijo, da bo dež. Že od 90. leta. Ja, bi šla. Danes bi šla, če bi imela kam," pa je povedala druga. 

Je smiselno izseliti 110 hiš?

Nasprotniki selitve izpodbijajo tudi županove trditve, da je smiselno območje njihovega naselja prepustiti naravi, saj je tam razlivno območje Savinje. To za levi breg Savinje, kjer stoji okoli 110  hiš, ki naj bi jih izselili, ne drži, trdijo. "Naš levi breg Letuša predstavlja manj kot en odstotek izlivne površine skozi vso Savinjsko dolino, zato smo nenazadnje bili tudi izločeni iz načrtov suhih zadrževalnikov iz leta 2022," so zapisali. 

Župan jim odgovarja, da so bili poleti postavljeni pred novo realnost. "Vsi do sedaj planirani protipoplavni ukrepi in s tem tudi predvideni suhi zadrževalniki so bili projektirani na Q100 oz. 100-letne vode. Naravna nesreča dne 4. 8., ki je noben ni predvideval in pričakoval, je predstavljala Q500 oz. 500-letne vode ter s tem neprimerno večje količine razlivanja v urbanizirano območje Letuša, kar je predstavljalo smrtne okoliščine za številne prebivalce naselja. Dogodek predstavlja tako nova dejstva in glavni razlog za predvideno izselitev je nezmožnost zagotavljanja protipoplavnih ukrepov na način, da bi lahko absolutno varovali njihova življenja, kar je naša odgovornost," je v odgovoru na naša vprašanja zagovarjal svoj predlog.  

Varnost prebivalcev je torej po njegovih besedah prvi, glavni cilj, izgradnja suhega zadrževalnika pa drugi. Z njim bi po županovih navedbah lahko zadrževali oziroma kontrolirano razlivali okoli dva milijona kubičnih metrov vode, "kar predstavlja po strokovnih ocenah cca. 25 odstotkov potrebne količine razlivanja v primeru 500-letnih vod", kakršne smo doživeli v prvih dneh avgusta. 

Prebivalci sicer razpolagajo s podatkom, da levi breg, kjer je velika večina hiš, prinese največ 150 tisoč litrov izlivne vode, desni pa od tri do štiri milijone. 

Hidrolog Rok Fazarinc na pomisleke prebivalcev območja severnega brega Savinje pri Letušu odgovarja, da bi jim, čeprav je bolj na udaru južni breg, priporočil, da gredo na bolj varno lokacijo, saj bi se lahko zgodilo, da bi ostali ujeti v t. i. poplavni posodi. Kot svari, jim nihče ne more zagotoviti, da ne bodo ogroženi in da se tudi na tem območju v prihodnosti ne bo zgodila katastrofa. Poudarja, da je ključno, da se ljudem ne daje lažnega upanja, saj gre v prvi vrsti za življenja. Kot dodaja, sam nima izvršilne moči, ampak je odgovoren le za strokovni del.

Iz Letuša v Rakovlje. Župan: Ne želimo ustvariti geta z vrstnimi hišami

Župan je napovedal, da bodo za izseljene prebivalce zgradili hiše na ključ, ki pa ne bodo tipske, ampak prilagojene posamezniku. Pri tem bodo upoštevali oceno vrednosti njihovih nepremičnin na dan pred poplavami. Možna bodo tudi izplačila, hkrati pa bo vsak imel možnost, da postavi hišo po svojem okusu. Vikendov ne bodo selili. Parcele bodo velike od 500 do 2000 kvadratnih metrov, odvisno od velikosti trenutne parcele.

Znana je tudi lokacija, kjer bo zraslo novo naselje – Rakovlje. 

Nasprotniki trdijo, da območje velja za močvirnato. Županu očitajo, da "centralizira občane", da občini ne bi bilo treba urediti infrastrukture na območju, od koder bi jih selili. "To nikakor ne drži," je odločen Žohar.  V novo planiranem naselju je trenutno še kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da je treba sprejeti ustrezne prostorske načrte, izvesti parcelacijo in na novo zgraditi komunalno infrastrukturo. Vrednost slednje je skupaj z obvozno cesto ocenjena na 7,2 milijona evrov, pri čemer se komunalnega prispevka ne bo plačevalo, je nanizal. 

"Skratka, izgradnja komunalne infrastrukture bo v novem naselju obsežnejša in na kratek rok dražja kot v primeru obstoječega naselja, kjer je del infrastrukture že zgrajene. Na dolgi rok pa je komunalno infrastrukturo v obstoječem naselju absolutno nesmiselno graditi, ker ni varna pred posledicami poplav, kar se je v mnogih primerih izkazalo tudi v tokratni naravni nesreči," je pribil na koncu. 

Zavrnil je še navedbe, da je nesmiselno spreminjati namembnost 17 hektarjev površin, saj naj bi jih za nove objekte potrebovali zgolj osem. "Velikost zemljišč je določila stroka (urbanisti), s ciljem, da se zagotovi dovolj zelenih površin, z zasaditvijo dreves ipd. Cilj namreč je, da zagotovimo podobno okolje, kot ga imajo sedaj, ki jim bo omogočalo, poleg varnosti in mirnega spanca, dovolj kvalitetno življenje," je odgovoril na očitke. 

"Ne želimo ustvariti t. i.  geto naselja in nekih vrstnih hiš," je še poudaril in zagotovil, da je poleg naselja predvidena tudi izgradnja novega vrtca, saj se bo s preselitvijo družin povečalo tudi število otrok. 

Če bo sprejeta odločitev o selitvi, bo z gradnjo soglašal tudi sklad kmetijskih zemljišč, je zavrnil še en pomislek.