Levica bo lahko določenim projektom rekla tudi 'ne'

Predsedniki stran peterice LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS pod okriljem Marjana Šarca so se po dobrih treh urah pogovorov z Levico danes vendarle uspeli dogovoriti o vsebini protokola o sodelovanju. S tem in z zavezo, da se vsebina koalicijske pogodbe več ne bo spreminjala, sta bila izpolnjena še zadnja dva pogoja za podporo Levice Šarčevi kandidaturi za mandatarja. Šarec ima tako zagotovljenih 52 glasov, kar je več kot dovolj za mandatarsko izvolitev. 

V protokol so zapisali tudi, "da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala". Kot smo že poročali, so v Levici zadržani do nekaterih najbolj verjetnih imen ministrskih kandidatov, največ nasprotovanj je bilo slišati o Zdravku Počivalšku.  

V devet strani dolgem dokumentu, ki ga je podpisala šesterica, so določeni vsebinski in formalni okvirji projektnega sodelovanja med vladno koalicijo in stranko Levica, osnova zanj pa je že usklajena koalicijska pogodba. O slednji so že odločali na organih strank in tudi na referendumu v Levici. Na vsebinski ravni opredeljuje področja, kjer stranke podpisnice sodelujejo, in tudi področja, kjer se razhajajo. Proračun mora Levica na glasovanjih po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena. 

V tako imenovanem sporazumu o sodelovanju je šesterica našla skupne rešitve za področja, med katerimi so izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe, zmanjšanje stopnje revščine, dvig minimalne plače nad raven praga tveganja revščine in izločitev dodatkov iz njene definicije. Prav tako so našle skupni jezik glede dviga in ureditve pokojnin. Manj kompatibilne pa so med drugim višjih izdatkih za obrambo, vstopanju tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ali pri njeni privatizaciji ter nižanju okoljskih standardov. 

Prva ključna vsebinska projekta: ureditve pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst

Določili pa so že nekatere ključne projekte, ki bi jih radi izpeljali že do konca tega leta. Najprej se bodo s skupnimi močmi lotili ureditve pokojnin in skrajševanja čakalnih vrst, Levica pa se bo lotila priprave novega zakona o minimalni plači.

"Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači," je danes povedal koordinator Levice Luka Mesec. Kot je pojasnil, so se v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili za dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata. Glede minimalne plače ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol. 

Časovnice projektov bodo sestavljali letno, njihova preverjanja pa na vsaka pol leta. Levica bo pod svoje okrilje na leto prevzela vsaj dva projekta. Vsak mesec se bo šesterica srečevala tudi na usklajevalnih sestankih. 

V katerih primerih lahko Levica odreče podporo?

S sporazumom se bodo bodoči vladni partnerji zavezali, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Če to ne bo mogoče, s tem dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah. Stranka Levica pa ima kot zunanji partner vlade pravico, da se izvzame z nekaterih področij sodelovanja, ki jih opredeljuje preambula, med drugim iz izvajanja ukrepov, ki bi pomenili: privatizacijo; manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti; povečevanje družbenih neenakosti; omejevanje človekovih pravic in svoboščin; višje izdatke za obrambo; vstopanje tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ter iz zunanjepolitičnih ukrepov; ki ne izhajajo iz kulture miru in nenasilja. 

Po glasovanju o mandatarju na vrsti podrobno rezanje kadrovske pogače

Za zdaj je načeloma rešena le kadrovska dilema glede položajev, ki jih bodo zasegli predsedniki koalicijskega peterčka. Šarec je torej kandidat za novega mandatarja, predsednik SD Židan za šefa parlamenta, prvak SMC Miro Cerar za zunanjega ministra, Karl Erjavec pa za obrambnega ministra. Še vedno pa ni jasno, kateri položaj bo zasedla predsednica SAB Alenka Bratušek. Čeprav je bila kar nekaj časa prisotna ideja o prevzemu mesta tako imenovane podpredsednice vlade, pa je v sestavi 5+1 osebno morda sploh ne bo med ministri. Stranke si bodo v nadaljevanju usklajevanj ministrska mesta razdelili po krožnem sistemu glede na njihovo velikost. 

LMŠ naj bi tako poleg premierskega stolčka dobila še pet ministrstev, med njimi ministrstvo za finance, ministrstvo notranje zadeve in ministrstvo za kohezijo. V SD kažejo ambicije po ministrstvu za šolstvo, ki ga bo skoraj zagotovo vodil Jernej Pikalo. Po vključitvi Levice je zanje spet aktualno ministrstvo za delo, poleg tega pa še ministrstvo za gospodarstvo oziroma infrastrukturo. Pri omenjenih ministrstvih bodo zagotovo trčili ob interese SMC, ki si želi vodenja obeh močnih resorjev. V stranki DeSUS pa vnovič kažejo interes za prevzem ministrstva za okolje. Tega bi utegnila ponovno voditi Irena Majcen. Sicer pa je trenutno pod Šarčevim okriljem predvidenih 17 ministrstev, morebitnega novega ministrstva za digitalizacijo pa naj ne bi bilo. Odgovor na vprašanje, ali bo Levica, ki bo sicer v opoziciji in ne bo imela svojih ministrov, morda dobila kakšno mesto na ravni državnih sekretarjev, pa za zdaj ostaja še uganka.