"Ko je Macron pred leti slavil na francoskih volitvah z ogromno večino, so ga slavili kot čudežnega dečka liberalizma, ki bo rešil Evropo pred skrajno desnico. Danes izroča realno politično moč v roke taiste desnice pod vodstvom Marine le Pen. Samo zato, da ne bi oblasti prevzeli zmagovalci nedavnih volitev, leva koalicija in Jean-Luc Mélenchon," menijo v Levici.
In nadaljujejo: "Parlament je razdeljen okvirno na tretjine med levico, desnico in "sredino". Edini razlog, zakaj je Macronova stranka še tako relevanten faktor, je dejstvo, da je leva koalicija v drugem krogu volitev umikala svoje slabše uvrščene kandidate, da ne bi razbijala glasov proti desnici. Macronova stranka tega ni počela v enaki meri, ampak je govorila o "dveh skrajnostih", strankah Mélenchona in Le Pen. Z enako argumentacijo se predsednik Macron zdaj požvižga na voljo ljudstva in zavrača to, da bi predal mandat za oblikovanje vlade levici. Raje hoče imeti manjšinsko vlado, ki bo odvisna od dobre volje Marine le Pen."
Po njihovem ima Francija "resnično ima dve skrajnosti": "To sta islamofobija in desni populizem Marine le Pen ter popolnoma enaka islamofobija, hkrati pa napadi na delavce, sindikate, upokojence in revnejše podeželsko prebivalstvo, ki jih vodi Macron, vse odkar je na oblasti."
Macron je sicer za premierja imenoval starega političnega mačka Michela Barnierja, 73-letnega vplivnega člana desnih Republikancev, ki se je že tudi sestal s predstavniki strank in tako začel zahteven proces oblikovanja nove vlade. Po njegovih prvih ocenah pogajanja potekajo – dobro.
Nekdanji zunanji minister in glavni pogajalec EU za brexit, ki je bil v dolgi karieri tudi že tudi kmetijski in okoljski minister ter evropski komisar, sicer še ni bil povsem jasen glede tega, s katerimi strankami želi oblikovati vlado in ali bo ta imela zadostno podporo.
Levica, ki je z enotnim zavezništvom, osvojila najboljši izid, je bila v odzivu na njegovo imenovanje kritična. Skrajna desnica se bo o podpori še odločila, bi pa naj predstavljala jeziček na tehtnici. ,
Barnier med prednostnimi nalogami navaja šolstvo, varnost, priseljevanje, zaposlovanje in kupno moč, ga pa čaka težko delo, saj ima Francija razklano ne le politiko, ampak tudi družbo.
V drugem krogu predčasnih parlamentarnih volitev v Franciji sicer nobena stran ni dobila absolutne večine v 557-članskem parlamentu. Kljub temu so v levem zavezništvu Nova ljudska fronta takoj izrazili pričakovanje, da bodo dobili priložnost za sestavo vlade.
N največ, 182 sedežev, je osvojilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta. Macronova sredinska koalicija je dobila 168 sedežev, medtem ko je skrajno desni Nacionalni zbor osvojil 143 sedeže, čeprav so mu ankete napovedovale zmago.
Rezultat je tako predvsem parlament treh nasprotujočih si blokov z zelo različnimi platformami in brez tradicije sodelovanja, kar po mnenju mnogih lahko pomeni paralizo države. In prav temu naj bi se Macron z imenovanjem izkušenega Barnierja skušal izogniti.
Na drugi strani pa se je Melenchon že videl v vlogi premierja. Čeprav je bilo kar nekaj kritik na načrte, ki med drugim pravijo takole - minimalna mesečna plača 1600 evrov – po davkih. Zamrznitev cen hrane in energije. Zavrnitev evropskih pravil o primanjkljaju. Znižanje upokojitvene starosti – s sedanjih 64 na 60 let. Davek na premoženje. Davek na presežni dobiček od dobička podjetja. Plačila gospodinjstvom za stroške, povezane z izobraževanjem njihovih otrok. A vse to je zgolj za začetek. Potem so tukaj zunanja politika in družbena vprašanja. Melenchon se precej rad prepira z mediji, izpoveduje sovraštvo do Združenih držav in ljubezen do levičarskih latinskoameriških diktatorjev. Analitiki sicer menijo, da vedo, kaj je Melenchonova zmagovalna formula - populistična ekonomija, ki pritegne mladino, ostra sovražnost do Izraela, da pritegne francoske muslimane delavskega razreda v predmestjih, protiameriška in protievropska retorika ter proimigrantska drža.
A po volitvah je mnoge skrbelo, da bo Francija težko plačala račun takšnih načrtov.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.